Tiskane izdaje
ŽIGANJA VAS – Majhna vas je Žiganja vas, kjer so nam pri eni od hiš povedali zanimivost: »Žiganja vas je zlata vas, tu je malo ljudi in se zato dobro živi.« Vendar se v zaselku, ki je ob precej naluknjani, še v socializmu asfaltirani cesti iz Tržiča proti Kranju, zadnje dni neradi glasno pogovarjajo zunaj varnega zavetja domačih sten. Tudi debat na glas v enem ali drugem lokalu, ki sta v naselju, je bolj malo, pa tudi pri blagajni vaškega mini marketa ženske dopoldne bolj kot ne šepetaje opravljajo soseda. Tistega, ki je po njihovem zagrešil gnusobo, ki jo težko razumejo, saj jo je storil nad drobno pasjo vrsto, ki v višino ob polni velikosti meri komajda 21 centimetrov, dobro rejena pa tehta komajda kaj več kot pet kilogramov.
Ne da se napovedati, kaj bo, ko se vrne iz bolnišnice
Nace Urbanc, ki s starši živi v hiši malce nad barom z nenavadnim imenom Kamela, je pri kakšnem letu ali dveh od abrahama, nezaposlen in reden obiskovalec tako omenjenega lokalčka v sosedstvu kot okrepčevalnice Jordan malce višje. »Pri Jordanu se zbira prava posadka, čistokrvni krjavlji iz vasi in okolice,« so nam zaupali dobro obveščeni o tamkajšnjem življu. Da bi se nam kdo zaupal s polnim imenom, nismo doživeli, saj se pravzaprav zelo bojijo. Urbanca in še nekaj teh, ki zjutraj kavo začinijo s promilnimi vložki. »Ne da se napovedati, kaj bo, ko se vrne iz bolnišnice, kamor so ga odpeljali na zdravljenje njegovih zablodelih misli,« so povedale ženske, ki so nesle po 15 dekagramov posebne in štruco polbelega kruha iz vaškega marketa. Medtem ko smo srebali kavo pri Jordanu, smo ob točilnem pultu našpičili ušesa in izvedeli, da je bila v sredo v vasi policija, ki je iskala podatke o incidentu, ki je pretresel naselje.
Nace je v gostilni zaklal svojega pekinezerja, ker ga je ugriznil
Zgodilo se je v noči na ponedeljek: 47-letni Nace je imel kužka, pekinezerja. Dobil ga je, ko je imel kosmatinec tri leta, smo izvedeli od njegovih sorodnikov, in da je bil kuža pri gospodarjih, kjer se je rodil v pasje življenje, že kot mladiček precejkrat tepen in obrcan: »Naš Nace se je navezal na psa in ni nam jasno, zakaj se je to zgodilo.« Tisto noč je Urbanc – precej časa naj bi kot po navadi modroval s sodrugi ob lokalnem točilnem pultu – od nezaupljivega kužka prejel ugriz. Morda zaradi travm iz preteklosti ali pač naveličan brezciljnega postopanja z gospodarjem, lahko pa se je zgodilo kaj tretjega, zaradi česar se je pri psu pojavil strah in je zasadil zobke v Naceta. Ta je jezen in nerazsoden nad kosmatega prijatelja dvignil nož in mu najprej odrezal jezik.Potem je rezilo šinilo v telo cvilečega kosmatinčka in mu zadalo nekaj globokih vbodnih ran. Kuža je zaradi vbodov izpustil kosmato dušico.
»Kužka je imel rad«
Po mobilniku smo poklicali bližnjo sorodnico staršev Urbanca, ravno je bila na obisku pri njih. Govorice, ki smo jih slišali po Žiganji vasi in tudi opisali, nam je potrdila: »Ne razumemo, kaj se mu je premaknilo v glavi. Kužka je imel zelo rad, precej je hodil z njim naokoli in imela sta lepo razmerje.« Bližnji sosed je navrgel, da ne vedo, kje je končal pes: »Včeraj pa smo slišali, da mu je bilo neizmerno žal.« Žalost nad dejanjem, preiskuje ga tudi policija, ki je prejela prijavo lokalnega društva proti mučenju živali, je storilec poskušal utopiti tako, kot je vedno počel. Vaški glas je znal pojasniti, da je šlo tako daleč, da so Naceta izza točilnega pulta po grozodejstvu nad lastnim psom odpeljali v specializirano bolnišnico v Begunje na Gorenjskem. »Menda je imel v telesu okoli štiri promile,« je dejal še eden izmed njegove žlahte, ki zanj ni našel dobre besede. Seveda, nad dejanjem se prav tako kot drugi močno zgraža, čeprav je storilec iz njegovega rodbinskega drevesa.
Kaj se bo zgodilo, ko se bo ta, ki se je tako grdo znesel nad lastnim kužkom, znašel ozdravljen spet na domačem naslovu, ne ve nihče napovedati. Kakšno debelo bo moral spregovoriti z možmi postave, to je jasno, vendar bolj skrbi tisto, kar smo pred potjo iz vasi slišali od staroselcev Žiganje vasi: »Če je lahko dvignil nož nad psa, ki ga je imel neizmerno rad, potem ni daleč čas, ko bo dvignil rezilo nad človeka.«
