Župan od države ne bo dobil niti fičnika

Anton Štihec ostal brez 2000 evrov odškodnine, državi pa mora plačati okrog 650 evrov pravdnih stroškov.

Objavljeno
28. oktober 2011 20.47
Posodobljeno
31. oktober 2011 06.00
Oste Bakal
Oste Bakal

MARIBOR – Senat višjega sodišča je ugodili pritožbi pravobranilstva in razveljavil odločitev prvostopenjskega sodišča v Murski Soboti, po katerem bi država morala plačati odškodnino murskosoboškemu županu Antonu Štihcu. Ob tem zadeve niso vrnili v ponovno sojenje, kot je to predlagalo pravobranilstvo, temveč so kar sami odločili, da policisti županu v času afere Piramida pred poldrugim letom niso neupravičeno ali protizakonito za nekaj ur omejili gibanja in možnosti komuniciranja.

In ne le, da se bo župan Štihec pod nosom obrisal za 2000 evrov odškodnine, državi mora plačati tudi okrog 650 evrov pravdnih stroškov, seveda pa so všteti tudi stroški njegovega zagovornika. 

Krive so bile preiskave

Povod za zasebno tožbo je bilo dogajanje, ki se je odvijalo 9. marca 2010, ko so na več koncih Slovenije potekale hišne preiskave, povezane z zemljišči za gradnjo evropskega letalskega muzeja Piramida. Takrat so kriminalisti prišli iskat dokumentacijo tudi na sedež občine. Po tožbi naj bi bila županovo dobro ime in njegovo dostojanstvo omadeževana predvsem zato, ker je bil med kriminalistično preiskavo zadržan v svojem uradu, čeprav ni bil ne osumljenec ne preiskovanec, mediji pa so si to razlagali, kakor da je tudi on med preiskovanci. Ker nekaj časa ni smel telefonirati, Štihec ni mogel demantirati takih domnev, ki so se pojavljale predvsem na spletnih straneh medijev.

Ni smel niti na strnišče

Sam je bil zaprt 295 minut oziroma so mu onemogočili komuniciranje in gibanje, saj niti na stranišče ni smel sam, kaj šele uporabljati telefona. Najhuje je, da se ni mogel odzvati na klic matere, s katero se je dogovoril, da jo bo peljal na pokopališče, saj je bila prav tistega dne obletnica smrti njegovega očeta. Po opravljeni hišni preiskavi je takoj sklical tiskovno konferenco in novinarjem pojasnil, da v zadevo ni vpleten kot osumljenec, a škoda je že bila storjena, je dejal na sodišču. Višji sodniki so v sodbi zapisali, da je policija izvajala preiskavo skladno z odredbo in sestavila zapisnik, na katerega nihče od navzočih ni imel pripomb. Župan Anton Štihec je pri preiskavi sodeloval prostovoljno, kar je tudi povedal na tiskovni konferenci. Sodniki so posebej poudarili, da je imel kot predstojnik mestne občine pravico biti navzoč pri preiskavi, izkoristil pa je tudi pravico, da je bil pri njej navzoč še odvetnik. Višji sodniki so še zapisali, da zakon policistom dopušča, da »opravijo določena dejanja, ki so potrebna za odkritje določenega kaznivega dejanja ali da se zavarujejo sledovi določenega kaznivega dejanja, ki utegnejo biti dokaz«. Med drugim tako lahko za nujno potreben čas tudi omejijo gibanje na določenem prostoru. Okrajno sodišče je tako poleg nekaterih drugih nasprotij in pomanjkljivosti med postopkom, ki so jih ugotovili višji sodniki, napačno presodilo, da je bilo ravnanje preiskovalcev protipravno, saj je policija organ z represivnimi pooblastili, ki omogočajo tovrstne posege v »osebne in premoženjske dobrine«.