MARIBOR – Petinštiridesetletnemu Zoranu Percu se tudi danes na nadaljevanju sojenja zaradi umora 12 let starejše sestre Viktorije Posavec ni razvezal jezik. O dogodkih, ki so se zgodili v oktobrski noči minulega leta, molči kot grob. Izčrpno zgodbo je sicer mariborski vrtnar povedal policistom in opisal, kako je umoril svojo sestro, a kaj ko ta izjava pred sodiščem nima prav nobene dokazne moči. Obtoženi jo je policistom povedal brez prisotnosti zagovornika. Perc bi izjavo moral ponoviti pred sodniki, a ker tega ne želi, je sodniki ne morejo upoštevati in velja za izbrisano. Kljub vsemu smo izvedeli, da je Perc povedal policistom, da je pokleknil na sestrin prsni koš, jo z rokama zagrabil za vrat in jo stiskal tako dolgo, da je umrla.
Bolehna Viktorija Posavec se ni zmogla upirati, saj so jo bolezni preveč načele. Kot je pri obdukciji ugotovil patolog Boris Židanik, je bolehala za tuberkulozo in sklerozo srčne arterije. Toda nič od tega naj ne bi bilo krivo za nenadno smrt. Patolog je izključil možnost, da brez obtoženčevega priznanja ne bi ugotovil vzroka njene smrti. »Z veliko verjetnostjo lahko zatrdim, da je vzrok smrti zadušitev, ki je posledica davljenja. Ne morem pa popolnoma izključiti možnosti, da je pri smrti prišlo do kombinacije zadušitve in stisnjenja arterij, ki vodijo kri v možgane,« je sodnemu senatu pripovedoval patolog Židanik.
Obtoženi morilec Zoran Perc je pričanje izvedenca patologa spremljal povsem mirno na zatožni klopi. Niti premaknil se ni, kot da v obravnavani zadevi ne bi odločali o njegovi prihodnosti. Bo ta za zapahi zapora ali za rešetkami psihiatrične bolnišnice? Zaslišanje izvedenca psihologa Jožeta Jensterleta je potekalo za zaprtimi vrati. Tudi polurno zaslišanje pa ni prineslo pravih odgovorov, saj se je predsednica senata Danila Dobčnik Šošterič odločila, da bo prihodnji četrtek še enkrat zaslišala izvedenca psihiatra Matjaža Košoroka.
Ta naj bi odgovoril, ali je možno, da je pri porodu pred 45 leti nastala poškodba možganov. Ali drugače povedano, od kod izvira duševna motnja obtoženega Perca. Ljudmila Augustinovič, soseda Perčevih v stanovanjskem bloku v Štrekljevi ulici na Teznem, Zorana Perca pozna od mladih nog: »Bil je prijazen fant. Ko je bil še manjši, sem pazila nanj. Z njegovo mamo sva si vse zaupali – otroke, stanovanje. Povem vam, da njegov porod ni potekal brez zapletov. Do mene je bil vedno prijazen. Vsako leto mi je za rojstni dan prinesel šopek. Razen lani. Zadnje čase je bil bolj tih, bolj zamišljen. In venomer, ko sem vprašala, kaj počne, je bral.«