Tiskane izdaje
Obramba je bila še vedno pod vtisom zadnje obravnave, ko se je priča, kriminalist Robert Slodej, nenehno branila z molkom, sklicujoč se na obvezo tajnosti do nekaterih podatkov. Obramba je predsednici senata Vesni Podjed zato jasno in glasno naložila, da bo ob nadaljevanju Slodejevega dozdajšnjega pričanja ravno obrambi v celoti kršena pravica do učinkovite obrambe. »Saj več kot očitno priča sama izbira, na katera vprašanja bo odgovarjala in na katera ne bo,« je bila prepričana številna ekipa odvetnic in odvetnikov. Predsednica senata pa se ni dala, vse skupaj je preverila, in še enkrat teatralnim in sposobnim odvetnikom sporočila, na predmet katerih vprašanj Slodeju ni treba odgovarjati, za katera ni odvezan molčečnosti. Potem je odvetnik Anton Šubic, ki zagovarja obtoženega Boruta Farčnika, dobesedno planil in izvedel, da je bil Slodej povezan z nemškim kriminalistom Gerhardom Schaffnerjem.
»Koliko faksnih in drugih elektronskih sporočil ste od leta 2007 prejeli od Schaffnerja?« je glasno vprašal Slodeja. »Bilo jih je več, ne spomnim pa se, koliko,« je izdavil Slodej. Šubic mu je prebral eno izmed teh, tisto, ki ga je prejel 21. novembra 2007. V njem ga je Schaffner obvestil o zanimivih informacijah, tudi glede pranja denarja in slamnatih podjetij, za katerimi naj bi stal Zidar. Slodej je Šubicu poskušal obrazložiti, da ta informacija pravzaprav za slovensko policijo ni bila nova, da so se že pred tem izvajala tajna poizvedovanja glede Ivana Zidarja.
Šubica pa je zanimalo ključno: »Le kako je lahko tajni policijski sodelavec Anton Urbas dobil tako kvalitetne podatke, jih nesel naprej Schaffnerju, ta pa slovenski policiji?« Ne bi vedel, je odvrnil Slodej. »Ali je možno, da bi Urbas takšne podatke prejel od naše policije?« je zanimalo Šubica, Slodej pa: »Povedal mi je le, da je bil izigran s strani SCT, ko je kupoval delovne stroje.« Okoli omenjenega faksa je bilo še ogromno govora, vse pa je bilo že v pričakovanju skorajšnjega soočenja Slodej – Urbas.
