LJUBLJANA – Na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča je sedel 34-letni državljan Srbije Shkelzen Kastrati, stari znanec sodišč, že večkrat obsojen zaradi svojih dolgih prstov pa tudi zaradi hitrih pesti. Tokrat mu sodijo zaradi roparske tatvine, ki jo je skupaj z neznanim pajdašem po prepričanju tožilstva zagrešil 13. maja lani v Repnjah pri Vodicah, zaradi česar je tudi v priporu. Sam sicer pravi, da v Vodicah nikoli ni bil in da z dejanjem nima nič, drugače pa govori kronski dokaz tožilstva – maskirna kapa z njegovim DNK, ki je ostala na prizorišču, potem ko je stanovalec hiše, avtoprevoznik Andrej J., sredi noči vstal in v hiši zalotil neznanca.
Andrej J. je okrog štirih zjutraj odšel proti stranišču, ko je pri vratih, ki vodijo v predsobo, zagledal senco. »Živjo, ata,« je dejal, misleč, da napol v spanju v temi vidi svojega očeta, ki je večkrat zgodaj vstal in se odpravil v Zagreb. A je bilo vse tiho. Nato pa mu je kapnilo, da so vrata odprta, čeprav ne bi smela biti. Zato je prižgal luč in presenečen pred seboj zagledal moškega z masko na obrazu. »'Ti pa nisi za sem,' sem mu rekel in zavpil, da kradejo. Posvetil mi je v obraz in stopila sva drug proti drugemu. Ušvasal me je še po glavi z baterijo, a sem mu masko potegnil dol, da bi videl, kdo krade. Že pred tem mi je večkrat kaj izginilo in policisti so mi dejali, da mora biti storilec kdo od domačih ali kdo od mojih šoferjev. Po postavi je tudi ustrezal enemu. Prijel sem ga za prsi in ga med prerivanjem potisnil ven iz hiše, nato pa je začel vpiti na pomoč. V obraz ga nisem videl,« je povedal Andrej J., ki mu je bilo čudno, zakaj neznanec vpije na pomoč. A je kmalu ugotovil, zakaj, saj je izza vogala priletela senca. »Njegov pomagač me je udaril, a ga nisem izpustil. Mene lahko tudi dva tepeta, to ni problem, saj marsikaj prenesem. Tudi jaz sem ju udaril. Nato je iz hiše prišla moja žena in ta drugi jo je odrinil, da je zletela po tleh. Pozneje je bila vsa črna in zbita,« je povedal in dodal, da je lopova izpustil šele, ko je slišal besede: »Nimaš kaj, streljaj!« Lopova sta zbežala, na dvorišču so ostale ukradene izpraznjene denarnice in ženi je rekel, naj mu prinese ključe od avtomobila ter pokliče policijo. »S sosedom sva ju iskala, a neuspešno,« je še dejal. Oškodovanec sicer ne ve, kako je storilec, ki je očitno dobro vedel, kaj išče, saj ni ničesar razmetal, prišel v hišo. »Ata je rekel, da je vrata zaklenil, čeprav je možno, da jih je pozabil,« je povedal.
Andrej J. se je na sodišču precej razburil, ko je bil govor o denarju, ki je izginil tiste noči. Policisti so namreč zapisali, da mu je iz denarnice izginilo 2000 evrov, preiskovalni sodnici pa je dejal, da jih je bilo 3000. »Briga me za denar, ga ne rabim nazaj in bog ne daj, da bi zahteval več, kot so mi vzeli. Mirno življenje mi pomeni več. Zato sem tudi zamenjal vse ključavnice in naštimal štiri šarplanince. Že leto dni ne spim. Povem pa vam, ko naslednjega dobim v hiši, bo huda ura,« je rekel. Da mu ne bi česa očitali, se je tudi odpovedal premoženjskopravnemu zahtevku. Pač pa svoje nazaj terja njegova žena Veronika J., ki je ostala brez 500 evrov. »Bila sem vsa plava in od takrat naprej slabo spim,« je tudi ona povedala na sodišču.
Sodni senat bo, glede na to, da je edina obremenilna biološka sled, ki so jo našli, na maskirni kapi z izrezom za oči in usta, zaslišal strokovnjaka iz nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je izdelal mnenje in ugotovil, da sled nedvomno pripada Kastratiju. Zagovornik Gorazd Fišer z mnenjem ni zadovoljen in je zato predlagal, naj sodišče odredi neodvisno izvedensko mnenje na inštitutu za sodno medicino, a bo sodišče o tem odločalo naknadno. Sojenje se nadaljuje konec marca.