Tiskane izdaje
OKLAHOMA CITY – Že pred leti so zdravniki 41-letni Stacie Crimm povedali, da ne bo mogla imeti otrok. Marca se je zgodil pravi čudež, saj je izvedela, da je noseča. »Bila je najsrečnejše bitje na svetu, otrok ji je že od vsega začetka pomenil vse,« se spominja njen brat Ray.
Bi jo kemoterapija rešila?
Kmalu pa so se začele težave, ki jih je Stacie sprva pripisovala nosečnosti. Toda hudi glavoboli, dvojni vid in tresavica žal niso imeli popolnoma nič s plodom. Julijska resnica je bila šokantna. »Možgane in vrat vam razjeda rak. Ni tako hudo, kemoterapija vas bo rešila, vendar pa se boste morali odpovedati otroku,« so ji v bolnišnici dali na izbiro le dva izhoda. Rešiti sebe ali dete. »Od začetka je bila odločena. Izbrala je otroka, prosila me je, naj skrbim zanjo in ji pomagam, da bo dočakala porod,« pravi Ray.
Partner jo je zapustil, pred nekaj tedni pa se je zgrudila. Preselila se je v bolnišnico, kjer so pregledi pokazali, da rak nezadržno napreduje. Bolezen ji je že razžrla mišice za očmi, paralizirala ji je grlo. Začel se je boj za otroka, rešitev je bila v takojšnjem carskem rezu. Ko je komaj 935 gramov težka Dottie Mae prišla na svet, je njena mati že ležala na smrtni postelji.
Želela jo je objeti
Večino časa je bila v nezavesti, niti rojstnega lista ni mogla podpisati. Novorojenčica je bila prešibka, da bi jo pripeljali k materi, zato jo je brat fotografiral in ji prinesel fotografije. »Jokala je, hotela jo je imeti v naročju. Bilo je tako hudo, tako nemočnega sem se počutil,« pripoveduje Ray.
Ko je bilo jasno, da so ji štete ure, je medicinska sestra Agi Beo vzela stvari v svoje roke. Inkubator je odpeljala ob Staciejino posteljo. Enkrat samkrat je mati nežno stisnila hčerko v objem. Kakšen dan po prvem in zadnjem pestovanju in tri tedne po carskem rezu je Stacie umrla.
Skrbnik Dottie Mae je postal Ray. »Prosila me je, naj poskrbim za njeno hčerko. Izpolnil ji bom zadnjo željo.«
