Tiskane izdaje
Želel je nagovoriti družine žrtev
Breivik se je v predstavitvi ob začetku obravnave ponovno opisal kot »poveljnik odporniškega gibanja«, a ga je sodnik kmalu prekinil. Sodišče je poleg tega zavrnilo njegovo željo, da nagovori družine žrtev njegovih napadov. Te so namreč skupaj z novinarji in drugimi prisostvovale prvi javni obravnavi v okviru sojenja proti Breiviku. Do zdaj so vsa zaslišanja v zvezi s podaljševanjem njegovega pripora potekala za zaprtimi vrati, saj so se odgovorni bali, da bi lahko storilec komuniciral s svojimi morebitnimi sostorilci. A možnost obstoja teh je policija med preiskavo že skorajda izključila.
Policija je tako pristala na javno sojenje, a zahtevala, da Breivika zaslišijo prek video povezave. Norveško vrhovno sodišče je njeno zahtevo v petek zavrnilo in Breivik se je danes v živo pojavil pred poroto. Sodišče je sicer iz strahu, da bi zaslišanje izrabil za širjenje svoje skrajno desničarske ideologije, najprej prepovedalo objavo Breivikovih besed na sodišču, a je kasneje prepoved umaknilo.
Strog nadzor
Sodišče je na današnji obravnavi odločilo, da bo Breivik, ki je v preiskovalnem priporu od napadov 22. julija, tam ostal še nadaljnjih 12 tednov. Večino časa bo pod izjemno strogim nadzorom, ki zanj velja že, odkar so ga 17. oktobra iz samice premestili v zapor Ila severno od Osla, čeprav ga bodo postopoma omilili.
Prvih osem tednov bodo izvajali strog nadzor nad obiski in stiki 32-letnika, prve štiri tedna pa poleg tega ne bo imel dostopa do medijev, je odločil sodnik Torkjel Nesheim. Breivik bo tako ostal v priporu do 6. februarja, ko bo sodišče na novem zaslišanju znova odločalo o podaljšanju pripora, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Napad na večkulturnost
Norvežan je priznal, da je 22. julija v dvojnem napadu ubil 77 ljudi. Najprej je v vladni četrti Osla sprožil avtomobil bombo, ki je ubila osem ljudi, nato pa se je odpravil na strelski pohod na bližnji otok Utoya, kjer je ubil 69 ljudi, večinoma članov podmladka vladajoče laburistične stranke.
Napad je utemeljil s svojo križarsko vojno proti »invaziji muslimanov« in večkulturnosti v Evropi.
