Simonu ne bi mogli rešiti nog

SARAJEVO – Mirvad Zenuni, predsednik padalskega kluba Extreme Sport, ki je bil prvi obveščen o nesreči  Slovencev, ko je v nedeljo 28-letni Simon Vogrinec na Jahorini pristal na minskem polju in so mu nato amputirali obe nogi, je za portal sarajevo-x.com spregovoril o tem, kako je pred nesrečo fante spoznal, in o poteku nedeljske drame na Jahorini. Prepričan je, da bi Simonu lahko obe nogi rešili, če bi helikopter na kraj tragedije priletel dovolj hitro. V sarajevskem kliničnem centru Koševo, kjer za Simona skrbijo že od nedelje in so ga ob prihodu v bolnišnico dvakrat oživljali ter tudi operirali, pa se s tem ne strinjajo. 

Rešili so mladeničevo življenje, nogi sta bili prehudo poškodovane

Biljana Jandrić, ki je v sarajevskem kliničnem centru zadolžena za stike z javnostjo, nam je v telefonskem pogovoru povedala, da so bile poškodbe padalca prehude – šlo je namreč za prave vojne poškodbe –, da bi zdravniki lahko ohranili mladeničeve noge. Čeprav so to poskušali storiti, pa so bile arterije v nogah že preveč poškodovane in hladne, pravi Jandrićeva, zato tudi hitrejši prevoz ponesrečenca amputacije ne bi preprečil. 

In kakšno je Simonovo trenutno stanje? Njegovo telo je še v šoku, in da bi lažje prenesel vse bolečine, je še vedno v umetni komi. Zdravniki so naredili vse, kar so lahko, nadaljnji potek je zdaj odvisen od Simona in tega, kako se bo njegov organizem odzval na vse, kar se je v teh dneh pripetilo. Kdaj ga bodo zdravniki poskušali prebuditi, Jandrićeva ne ve.

Še vsaj sedem dni v Sarajevu

Simon pa bo še vsaj sedem dni ostal v Sarajevu, saj njegov organizem še ni sposoben za helikopterski let v Slovenijo. »Imamo vso potrebno opremo in pripomočke, da pomagamo mladeniču. Smo tudi v rednem stiku z zdravniki iz ljubljanskega kliničnega centra, tukaj pa je tudi njegova družina,« je še povedala Jandrićeva in dodala, da zdaj vsi upajo, da se bo fant izvlekel.

Vzleteti bi morali na Bjelašnici ...

Zenuni pa je za sarajevo-x.com spregovoril o srečanju s slovensko skupino padalcev: »V soboto nas je bilo okoli deset padalcev na Bjelašnici. Okoli 12. ure se nam je javilo pet fantov iz Slovenije, ki so spraševali, kje je mogoče leteti. Menil sem, da gre za neizkušene padalce, ki letijo leto ali dve. Seznanil sem jih z Bjelašnico in dogovorili smo se, da bomo leteli v nedeljo. Po naključju sem jim dal tudi našo radijsko ferkvenco in svojo številko telefona za primer, če bi kar koli potrebovali,« se Zenuni spominja srečanja s slovenskimi padalci.

... a fantov ni bilo

V nedeljo pa se fantje niso pojavili. Zenuni je menil, da so se odpravili domov, potem pa je okoli 14.20 ure prejel pretresljiv telefonski klic. »Poklical me je eden od fantov, bil je povsem paničen. In ko mi je povedal, da so na južnem delu Jahorine, me je kar streslo. Vemo, da je tisto področje minirano. Zavpil je: 'Moj brat zelo krvavi. Pomagaj!' Ni pa znal pojasniti, kje se nahajajo, ampak približno nam je bilo jasno, kje bi fantje lahko bili,« je pojasnil Zenuni.

Dežurstvo na izmenjavo

Zenuni je z ekipo nato odšel iskat pomoč. Obvestili so policijo, reševalce in gorsko reševalno službo. Vedeli so, da gre za nedostopen teren in da lahko nesrečnega fanta pravočasno reši le helikopter.

»Tedaj smo izvedli, da imata Federacija in Republika Srbska neka nesmiselna pravila in da dežurajo na izmenjavo. Sedem dni dežura ena ekipa, sedem dni druga. Na vrsti je bila ekipa Republike Srbske in oni so prevzeli akcijo reševanja, zato se helikopter oboroženih sil BiH, ki je bil pripravljen v Rajlovcu, ni mogel dvigniti, ker naj bi prišel helikopter iz Banjaluke. Tako se je čakalo dve uri, a do poškodovanega padalca ni prišel nihče. Če bi reševalci prišli pravočasno, bi Vogrinčeve noge bile rešene,« trdi Zenuni.

Poklical slovensko veleposlaništvo

Ker helikopterja ni in ni bilo, se je Zenuni odločil, da obvesti slovensko veleposlaništvo v Sarajevu. »Zahteval sem, da oni posredujejo, da Eufor dvigne svoj helikopter. Gospe, ki se je javila, sem dejal, če helikopter ne poleti v naslednje pol ure, bo fant zagotovo umrl. Gorska reševalna služba s Pal je svoje delo opravila vrhunsko, a so bili pozni, ker niso imeli helikopterji,« je ogorčen Zenuni, ki je prepričan, da je Vogrinec živ le zato, ker ima tako močno voljo po življenju.

»Glavni krivci smo mi in nerešeni odnosi med Federacijo in Republiko Srbsko. Še ena velika težava pa je, da ni označeno, da gre za miniran teren,« zaključuje Zenuni in vsem, ki se ukvarjajo s tem ekstremnim športom svetuje, da se povsod, kjer koli se odločajo za letenje, najprej javijo lokalnim padalcem.