Tiskane izdaje
MARIBOR – Senat višjega sodišča je razveljavil sodbo upokojenemu odvetniku Jovici Tošoviću iz Maribora, ki mu jo je maja lani izrekel senat tamkajšnjega okrožnega sodišča, češ da je kot odvetnik zlorabil zaupanje svojega klienta in ga ogoljufal. Tako kot v zagovoru pred prvostopenjskim senatom je tudi višjim sodnikom zatrdil, da nikoli ni zlorabil zaupanja Božidarja Uršiča, ki ga je pred leti pooblastil za zastopanje svoje premoženjske koristi, in da tudi ni ogoljufal zainteresiranih kupcev za Uršičevo zemljišče, kot mu je očitala obtožba. Novi Tošovićev zagovornik dr. Blaž Kovačič je na pritožbeni seji novembra lani za varovanca predlagal izrek oprostilne sodbe, čemur višje sodišče sicer ni ugodilo, ampak je nepravnomočno obsodilno sodbo razveljavilo, rekoč, da je v izreku sodbe opisano kaznivo dejanje zlorabe zaupanja nerazumljivo in tudi v nasprotju z razlogi sodbe.
Tako se je zadeva spet znašla na začetku, torej v letu 2003, ko je odvetnika Tošovića hrvaški državljan Božidar Uršič pooblastil za zastopanje v denacionalizacijskem postopku in za prodajo svoje dediščine. Ker je bil Tošović stoodstotno prepričan o uspehu, mu je Uršič ob podpisu pooblastila za zastopanje in prodajo zemljišč obljubil 35 odstotkov nagrade od kupnine. Odvetniku je zemljišča res uspelo dobiti nazaj, za njih pa je kmalu našel tudi več zainteresiranih kupcev. Med njimi je bil tudi mariborski podjetnik Zoran Šolaja. Tošović vseskozi trdi, da mu je zemljišča ponudil za ceno od 90 (približno 375.000 evrov) do 100 milijonov tedanjih tolarjev (približno 417.000 evrov) in da se je Šolaja s ponudbo strinjal. Po zatrjevanjih nekdanjega odvetnika sta o tem sklenila ustni dogovor, ko pa sta predpogodbo spravila tudi na papir, sta se, tako Tošović, oba strinjala, da bosta kot višino kupnine navedla zgolj 35 milijonov tolarjev.
Julija 2004 je Tošović po priporočeni pošti pogodbo prekinil, češ da Šolaja ni izpolnil vseh obveznosti. Ta je to kot priča v kazenskem procesu zoper bivšega odvetnika odločno zanikal in dodal, da je odvetniku kot kupnino za zemljišča izročil celo tri milijone tolarjev več, kot je bilo določeno v predkupni pogodbi. Ker ni postal lastnik zemljišč in je ostal brez denarja, je sprožil civilno tožbo proti lastniku zemlje, vendar z njo na sodišču ni zmagal. Septembra 2008 je namreč sodišče odločilo, da mora Uršič vrniti Šolaji le 18,5 milijona tolarjev in ne 38 milijonov, kolikor je za vračilo kupnine od Uršiča zahteval tožnik. To odločitev je potrdilo tudi višje sodišče. Iz pravnomočne sodbe tako izhaja, da je sodišče v pravdnem postopku verjelo Tošoviću. Ta trdi, da mu je Šolaja s kakšnimi 18,5 milijona tolarjev (77.200 evrov) poravnal le del kupnine, dobrih 19 milijonov tolarjev (okrog 81.300 evrov) pa da mu je dal kot nagrado za dobro sklenjen posel, ker da je med več zainteresiranimi za zemljo kot kupca izbral prav njega.
Predpogodbo, sklenjeno med Šolajo in Tošovićem, ki ga je Uršič pooblastil za prodajo svojih zemljišč, je okrožno sodišče v civilnem postopku označilo za nično. Šolaja pa se je sodne mline odločil zavrteti tudi proti Tošoviću, zato ga je kazensko ovadil. Nato pa je prvostopenjski sodni senat pod predsedovanjem Tanje Rot v kazenskem postopku odločil drugače. V celoti je namreč sledil predlogu tožilke Aleksandre Kolarič. »To pomeni, da si je od plačane kupnine obtoženi zadržal 29,475.000 tolarjev (slabih 123.000 evrov),« je trdilo tožilstvo, čemur je v izreku sodbe sledila tudi predsednica senata.
Na naslednji stopnji je višje sodišče odločilo, da obdolžencu ne gre očitati pridobitve protipravne premoženjske koristi v višini vrednosti celotnega zneska. Sodba je bila tako v celoti razveljavljena in vrnjena v ponovno odločanje na okrožno sodišče, ne da bi se višji sodniki ukvarjali s preostalimi pritožbami zagovornika dr. Kovačiča o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ter odločbi o kazenski sankciji. O tem bo moralo v nadaljevanju postopka kritično presojati sodišče prve stopnje.
