Preprodajalci 
s prostosti

CELJE – Dvanajstega aprila bo minilo eno leto, odkar se je pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje sodnik Martin Jančar, začelo sojenje skupini domnevnih preprodajalcev mamil, in sicer Fadilu Omiću, Rami Shali, Borisu Živkoviću, Miladinu Vukoviću, Drago Lučiću, Dominiku Ščavničarju, Nedžadu Zukiću, Dejanu Cvijanoviću, Mouradu Derbalu, Nusretu Zuhriću, Samirju Jahoviću in Alojzu Hozjanu.

Gre za državljane Slovenije, Bosne in Hercegovine, Alžirije in Kosova, ki so jih aretirali maja 2009, ko je po vsej Sloveniji potekala sklepna akcija z aretacijami. Ker pa se sojenje v slabem letu ni premaknilo z mrtve točke, saj se še vedno ukvarjajo z vprašanjem o zakonitosti postopka, pravo sojenje pa se sploh še ni začelo, je senat celjskega višjega sodišča nedavno ugodil zahtevi njihovih zagovornikov po odpravi pripora. Enajsterica bo odslej na sojenje prihajala s prostosti. Je pa treba povedati, da se bo moralo sojenje 9. maja začeti znova, saj je od zadnje obravnave, ki je bila razpisana 20. decembra lani, minilo več kot tri mesece. Sojenje je bilo vmes iz različnih razlogov že dvakrat preloženo, zadnjič minuli teden, ko je enemu do porotnikov potekel mandat.

So pa obtoženci, na obravnavi so minuli teden sicer manjkali trije, ker po trditvah zagovornikov nobeden ni dobil vabila na obravnavo, že minuli teden na sojenje prišli s prostosti. Kaj je botrovalo odločitvi o odpravi pripora za enajsterico, smo vprašali celjsko višje sodišče.

Njegova predsednica Zinka Strašek: »Proti priprtim obtožencem je bil odpravljen pripor po analizi dozdajšnjega postopka sojenja. Ta je pokazala, da je prišlo do kršitve določbe II. odstavka 200. člena zakona o kazenskem postopku, saj postopek v tej zadevi ni tekel posebno hitro. Med posameznimi obravnavami je prihajalo do prevelikih časovnih razmikov, tudi po več mesecev. Ob tem pa se zadeva še ni premaknila s faze ugotavljanja zakonitosti oziroma nezakonitosti dokazov in se še ni približala fazi sojenja. Po oceni sodišča tako ni bilo več mogoče govoriti o sojenju v razumnem roku za vse priprte obtožence, zato je pripor zanje postal nesorazmeren ukrep, kar je eden izmed pogojev, ki jih zakon o kazenskem postopku zahteva tako za odreditev kot tudi za podaljšanje pripora. Prav dolgotrajnost postopka je bila razlog pritožbe zagovornikov obtožencev, ki jo je nato obravnavalo naše sodišče in glede na zgoraj navedeno tudi vsem odpravilo pripore.«