Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Januarja in februarja pred 17 leti so ljudje med sprehodi ob reki Savi med Mednim in Tacnom radovedno, a tudi nekoliko s strahom pogledovali v vodo in na brežine, ali bodo morda uzrli kaj nenavadnega, denimo del človeškega trupa. Za vse takšne poglede je bilo krivo srhljivo odkritje tedaj 23-letnega odličnega kajakaša Fedje Marušiča, sicer člana KK Soške elektrarne, ki je v četrtek, 20. januarja 1994, s kolegi iz KKK Rašica za trening zaveslal po Savi navzgor. Pri kraju Medno, nasproti gostilne Cirman, kjer reka teče tik pod hišami, je namreč na produ zagledal neko čudno stvar rožnate barve. Pozneje je pretresen pripovedoval, da je pomislil, da je našel del prašiča, ko pa se je približal, je spoznal, da v vodi lebdi prsni koš; šele pogled od blizu je razodel grozljiv prizor – videl je del trupa, glava pa je bila odrezana.
»Mislil sem, da je kos mrtve živali, v Savi namreč marsikaj vidimo, tudi mrtve mačke ali druge domače živali,« je pripovedoval. »Takrat sem veslal bolj počasi, ko sem videl v vodi kos mesa rožnate barve, seveda nisem pomislil na človeka. Približal sem se, tista stvar je bila tik ob bregu in šele tedaj sem spoznal, da gre pravzaprav za človeški prsni koš, nato sem videl, da je bila glava odrezana. Grozljivo. Nisem mogel verjeti.«
Fedja je razločno videl, da je truplo raztelešeno v višini reber, roke so bile odrezane v ramah in glava pri vratu. Rezi so bili videti gladki, telo ni bilo razmesarjeno. Ni izgubil razsodnosti, takoj je obvestil še enega občana, ta policijo in stekla je preiskava. Kriminalisti so se znašli pred skrivnostjo, ki pa še vedno ni razkrita.
Javnosti so posredovali opis dela trupla in upali, da bo kdo prepoznal nesrečneža. Pri obdukciji so ugotovili, da je moški, po ocenah star od 25 do 35 let, bolehal za gripo ali pljučnico, po prsih je bil srednje poraščen, največ upanja, da ga bo kdo prepoznal, pa je bil opis posebnosti na truplu – pod obema prsnima bradavicama je imel tako imenovani pomožni bradavici, kar ni ravno pogost pojav.
Po prvih, nestrokovnih ocenah naj bi truplo plavalo v vodi osem ur, pozneje so čas podaljšali na najmanj en dan. Medtem ko je policija objavila nekaj skopih podatkov o truplu, je iznakaženo telo dobilo ime – Taci, nekako po zgledu znamenite najdbe trupla v švicarskem ledeniku. Toda razlika med njima je seveda velika. Slovenski Taci je bil pripadnik človeške vrste iz sedanjosti.
Mafijski umor?
Največ ugibanj se je vrtelo okrog domneve, da so v Savi našli žrtev mafijskega obračuna. Na to je kazalo kar nekaj okoliščin, predvsem pa seveda to, kako je bil moški umorjen. Kriminalisti so temeljito pregledali savske bregove, da bi morda odkrili vsaj kakšno sled, mogoče del trupla. Sledili so poskusi, da bi odkrili kakšno podrobnost o neznani žrtvi, najprej seveda ime. Toda storilec ali storilci so temeljito opravili delo in zabrisali vse sledove. Ali tako res obračunava mafija, je bil na delu blaznež?
Brskanje med pogrešanimi ljudmi ni dalo rezultata. Nihče ni prijavil izginotja posameznika, ki bi po opisu ustrezal truplu iz Save. Policija se je znašla v popolni temi, tudi uporaba najsodobnejših metod ni dala nobenega odgovora. Policija je dobila nekaj obvestil in različnih podatkov oziroma opažanj ljudi, toda preverjanja so bila neuspešna.
Zanimiva in nikakor ne nepomembna podrobnost je, da je storilec truplo razkosal zelo strokovno, z gladkimi rezi. Najverjetneje z žago. Tudi o tem, kje so ga vrgli v vodo, so lahko le ugibali. Verjetno nekje blizu Medvod. Izvedenci so, kot zapisano, tudi približno določili, kako dolgo je bilo v vodi. Najmanj en dan.
Ribič ujel drugi del trupla
Medtem so se možje postave neuspešno ukvarjali s številnimi vprašanji, upali so, da se bo vendarle oglasil kdo, ki je po opisu prepoznal pokojnega. Nikamor se ni premaknilo, približno mesec dni zatem pa je sledila podobna najdba v Savi.
Bilo je v ponedeljek, 28. februarja, več kot mesec dni zatem, ko je Marušič našel zgornji del človeškega trupla. Nekaj kilometrov niže ob savskem toku se je zgodba ponovila.
Feliks Mulec, član Ribiške družine Straža-Sava, je prav na zadnji dan dovoljenega lova na podust ribaril s prijateljem. Trnke sta vrgla v vodo pri Srednjih Gameljnah, na precej nedostopnem terenu. Ko se je Mulec, 62-letni upokojenec, premaknil nekaj deset metrov navzgor ob toku, je okrog 11. ure uzrl čudno plovilo, kot je pozneje pripovedoval.
Z natančnim opazovanjem je počasi prepoznaval podrobnosti, ko je videl dlake in spolovilo, je vedel, da gre za del človeškega telesa. Ribičija ga je kajpak takoj minila. »V trenutku se mi je ustavil svet,« je pripovedoval Feliks Mulec, ki, razumljivo, česa podobnega še ni doživel. »Bral sem o raztelešenem truplu, ki so ga pred več kot mesecem dni našli v vodi pri Mednem, a mi na kraj pameti ni padlo, da bi ta del lahko pripadal istemu truplu; zdaj ko vem, se sprašujem, kdo bo naslednji najditelj in kateri del telesa bo našel. Ne, na ribolov pa se nekaj časa ne bom odpravil. Ni dober občutek, res ne.«
Mulec je z odkritjem seveda takoj seznanil ribiškega tovariša, ker je želel, da še nekdo potrdi, ali je videl prav. Medtem je kos telesa (od bokov do začetka stegen) že odneslo naprej, da sta ga ribiča skoraj izgubila. Malo dlje po toku ga je voda zavrtela in ga potisnila v past med skalami. Tam so ga prevzeli kriminalisti, ki so prišli takoj po obvestilu.
Feliks Mulec je dodal še tole: »Kar odleglo mi je, ko sem slišal, da nisem našel novega trupla, da sem s tem odkritjem le dodal delček v mozaik zgodbe o neznancu. Da bi ljudje kar tako izginjali in da bi njihova trupla plavala po vodi, to bi bilo res preveč.«
Po teh dogodkih so vsi, ki so se znašli ob bregovih Save, še pozorneje opazovali, kaj vse plava po vodi. Pregledovali so tolmunčke in vodne pregrade, toda preostalih delov trupla doslej niso našli.
Preiskava se je zavrtela v krogu in policiji je preostalo le to, da so čakali na nove informacije. Toda nihče se ni oglasil. Tako je skrivnostno truplo iz Save kot tudi dejanje umora še vedno uganka in težko je verjeti, da bo kdaj pojasnjena.
ČLANEK IZ TISKANE IZDAJE SLOVENSKIH NOVIC OBJAVLJAMO V CELOTI
