Tiskane izdaje
Povedal je, da sta se srečala za šankom kisovškega Beksl bara, spila pivo, nato pa je ponudil Brvarju, da ga odpelje domov. Odpeljala sta se v njegovem rdečem polu, med vožnjo po makadamski cesti sta se sprla in Slavinec je avto ustavil. Odprl je prtljažnik, iz njega vzel kromirano kovinsko palico, mahnil Brvarja po glavi, ga zvlekel na drugo stran ceste in zakotalil z nje, nato pa prekril z listjem in vejevjem. Žrtvi je vzel še denarnico z različnimi karticami in denarjem ter mobilni telefon. Te stvari, tudi morilsko orodje, je potem odvrgel na različnih krajih. Dva dni pozneje je pola prodal.
Toda že pred preiskovalnim sodnikom je Slavinec priznanje umaknil. »Odstopam od izjav, ki sem jih dal na policiji. Besede sta mi kriminalista tlačila v usta. Med zaslišanjem na policiji nisem imel odvetnika, zato sta lahko silila vame in me napeljevala, kaj naj govorim. 'A si ga?' Nisem. 'No, povej, da si ga!' 'Kako si to storil? Si ga z rorom ali ročko?' Kar tako sem rekel, da z ročko. 'Pa daj, povej, pa daj, razmisli. Če boš povedal, boš lahko šel domov.' Izmišljal sem si in govoril. Bil sem pod pritiskom, tresel sem se, saj mi je bila odvzeta prostost.«
Pri zanikanju je vztrajal tudi na sojenju, na katerem pa mu petčlanski senat, ki mu je predsedovala sodnica Mateja Lužovec, ni verjel. Zato so ga obsodili na osem let zapora, mu do pravnomočnosti sodbe podaljšali pripor in kajpak tudi zasegli kromirano palico. Gre pač za morilsko orodje.
