Umorjeni Zajec 
ni dočakal jabolk

Nesrečnika so z rano v vratu našli v kuhinji njegove hiše, storilca še iščejo.

Objavljeno
27. februar 2011 18.38
Boštjan Celec
Boštjan Celec
PODGORA PRI DOLSKEM – Da preiskovalci nezaslišanega zločina v vasici Podgora pri Dolskem ne bodo imeli lahkega dela, je postalo jasno v petkovem dopoldnevu kmalu po tem, ko je bila policija obveščena, da so svojci v hiši številka 5 odkrili mrtvega 80-letnega Jožeta Zajca, ki je bil očitno žrtev kaznivega dejanja. Vas v občini Dol pri Ljubljani tik ob cesti med Litijo in Ljubljano je bila zaradi interesa preiskave s policijskimi trakovi dobesedno blokirana do poznega večera, v zgodnjem sobotnem jutru pa so tja znova prihiteli kriminalisti in forenziki ter nedomačinom preprečevali dostop do kraja dogodka.

Potem ko so možje postave že v petek prečesali vsako ped travnika od vaške kapelice do prvih hiš, so v sobotnem jutru pazljivo, korak za korakom, pregledovali vaške ceste in vse, kar je treba, da bi morebiti odkrili kakšno sled za tistim, ki je umoril Jožeta. V nedeljskem jutru sicer ni bilo več zapor, dostop do njegove hiše pa so še vedno varovali policisti, saj so preiskovalci še vedno vohljali po dvorišču in Jožetovem domovanju.

Krvava sled pri kapelici?


Tako ni znano niti to, ali in zakaj je za preiskavo pomembna kapelica ob vaški cesti, ki je od njegove hiše kar precej oddaljena. Ob njej so menda našli neko krvavo sled ter zdaj preiskujejo, ali in kako je povezana z zločinom v Podgori 5.

Ljudje zapirajo vrata pred obiskovalci, čutijo nelagodje in najverjetneje celo strah, saj so bili doslej prepričani, da so v svojem kraju varni. Ko so bile grozljive novice o tragični smrti sovaščana še sveže, so med nekaterimi v Podgori zaokrožile razne govorice, ena od njih je pripovedovala o tem, da je sled pri kapelici odkrila vaščanka Jožica Kokalj in so jo potem druge sledi pripeljale do hiše, v kateri je zagledala krvavega Jožeta, zato je poklicala policijo.

Naslednji dan je bila, tako pravi, zgrožena, ko je prebirala besede o tem v Slovenskih novicah. »Tisti občan ali občanka, ki vam je to povedal, ni govoril resnice, saj je ta popolnoma drugačna. Kako naj grem zdaj spričo teh laži sploh pred ljudi?« je obupavala Kokaljeva, nato pa le privolila, da pove, kaj se je v resnici zgodilo.

Ata jo je prosil, naj mu kupi jabolka

Ata, kakor je spoštljivo imenovala Jožeta, jo je večkrat poklical, ali mu kaj prinese iz trgovine, ga zapelje do banke ali po kakem drugem opravku. »Pred nekaj leti je ovdovel in je živel sam. Zelo v redu človek je bil in rada sem mu pomagala. Tako bi bilo tudi tokrat. Zadnje čase je malce bolehal, peljala sem ga tudi k zdravniku. V četrtek pa me je poklical, naj mu iz trgovine prinesem jabolka. Kupila sem jih, potem pa se je ob petih popoldne začela nadaljevanka, ki sem si jo ogledala. Stemnilo se je, in ker zvečer ne hodim rada naokrog, sem ga poklicala, da mu bom jabolka prinesla naslednji dan.«

Bil je petek, ura pa devet ali nekaj čez, ko se je zapeljala do nekaj sto metrov oddaljene Jožetove hiše. »Dvakrat sem pozvonila pri vratih, pa ni bilo odziva. Večkrat sem ga poklicala: 'Ata, ata,' toda nič. Čudno mi je bilo, da je imel obe roleti na oknih spalnice še vedno spuščeni, saj je zgodaj vstajal. Potem sem zagledala kri na vratih, ta je bila tudi na tleh po stopnicah. Takoj sem se vrnila v avto in se zapeljala do njegove hčere Marije, ki živi v bližini.«


VEČ V TISKANI IZDAJI PONEDELJKOVIH SLOVENSKIH NOVIC