Tiskane izdaje
MURSKA SOBOTA – Z branjem obtožnice, zaslišanjem obtoženega, izvedbo dokazov in izrekom sodbe so pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, predsedoval je sodnik Branko Palatin, po hitrem postopku začeli in končali sojenje 42-letnemu Dragu Časarju iz Markovcev na Goričkem. Očitali so mu povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je umrl njegov 73-letni oče Franc Časar. Okrožni državni tožilec Bojan Misja je očetu enega otroka, sicer pa kmetovalcu iz Markovcev, ki trenutno živi v gospodinjstvu samo z mamo, očital, da je zaradi rahle pijanosti (0,60 promila), predvsem pa zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča in prehitre vožnje (83 km/h) 23. septembra 2009 okrog 14. ure na regionalni cesti Murska Sobota–Hodoš, zunaj Mačkovcev, zapeljal s ceste in treščil v prepust ter tako povzročil prometno nesrečo, v kateri se je hudo poškodoval njegov oče Franc in še isti večer umrl.
Obtoženi je bil v svojem zagovoru zelo kratek, saj je dejal, da je kritičnega dne peljal očeta v bolnišnico Rakičan pri Murski Soboti, kjer je prek infuzije prejemal zdravila. Ko se je z očetom, ki je dremal, peljal proti domu, se je slednji nekoliko omotičen nenadoma naslonil nanj. To ga je zmotilo, da je izgubil oblast nad vozilom, in »naenkrat je samo močno treščilo. Spomnim se, kako sva se pozneje peljala z reševalnim vozilom v bolnišnico. Sam sem ležal, ker sem bil očitno huje ranjen, oče pa je sedel poleg mene in sva se pogovarjala. Ločili so naju šele v bolnišnici, pozneje, zvečer, pa so me obvestili, da je oče umrl. To me je močno prizadelo, saj mi je veliko pomagal na kmetiji, kjer obdelujemo okrog 10 hektarov zemlje in imamo vsaj 15 glav goveje živine. Zdaj je vse to ostalo na meni,« je med drugim dejal Časar, ki je tožilcu Misji zagotovil, da kritičnega dne ni pil alkohola, je pa dodal, da je pil predhodnega dne, ko »smo balirali travo«.
Drago Časar je tudi povedal, da ni peljal prehitro, izvedenec prometne stroke pa je izmeril, da je vozil najmanj 83 km/h, in ker ni bilo nobenih novih dokaznih predlogov, je tožilec Misja zatrdil, da so obtoženemu dokazali krivdo. Obtoženemu ni verjel, da je za nesrečo kriv zdaj pokojni oče, ki se je nenadoma naslonil nanj, saj da je obtoženi izkušen voznik in bi vedel, kako reagirati. In čeprav je za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti zagroženo do osem let zapora, je Misja predlagal, da Časarja spoznajo za krivega in mu ob upoštevanju olajševalnih okoliščin izrečejo osem mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo najmanj enega leta. Ob tem je predlagal, da mu prepovedo vožnjo motornih vozil. »Res je, da je umrl njegov oče, a to le ni vzrok, da bi mu opustili kazen.« Tudi zagovornik obtoženega, odvetnik Oskar Šooš, se je večinoma strinjal s tožilcem, a je menil, da bi glede na anemičnost očeta zaradi infuzije in njegovo nagnjenje na obtoženega lahko upoštevali kot olajševalno okoliščino. Ob tem je bil obtoženi zelo prizadet zaradi izgube očeta. Zato je Šooš menil, da bi opustilna sodba lahko bila uveljavljena. Sam obtoženi se je strinjal z odvetnikom in še enkrat obžaloval, da se je nesreča zgodila.
S tem se je strinjal tudi senat, saj so obtoženemu Časarju najprej izrekli enoletno zaporno kazen in prepoved vožnje za pol leta, nato pa opustitev sodbe, ob tem mu ni treba plačati stroškov postopka in izvedencev. Sodba še ni pravnomočna.
