Zakaj je umrl stric,
 ne vedo po 16 letih

VELIKE BRUSNICE – Skrivnostna zgodba o smrti Leopolda Vrtačiča kljub časovni oddaljenosti v Velikih Brusnicah ni pozabljena; spomin je živ in vsake toliko časa vznikne vprašanje, ali bo smrt njihovega krajana sploh kdaj pojasnjena. Pravzaprav je neverjetno, ko slišimo, da po odkritju nenadne smrti to nikogar, razen svojcev in znancev, ni zanimalo. Prav tako je neverjetno, da je moral nečak Peter žaro s posmrtnimi ostanki pravzaprav pretihotapiti čez državno mejo, saj v Nemčiji ni dobil nobenega dokumenta ali uradnega potrdila, kaj se je zgodilo s stricem. Presenetljivo je tudi dejstvo, da sorodniki potem, ko so po nekaj tednih žaro pretihotapili v Slovenijo, niso imeli nobenih težav pri prijavi Vrtačičeve smrti in organizaciji pogreba. Dobili so vtis, da so se vsi želeli čim prej znebiti Poldetovega pepela, kot da bi hoteli preprečiti, da še kdo brskal po dogodkih, ki so še vedno zaviti v skrivnost.

Smrt tedaj 58-letnega Leopolda Vrtačiča je leta 1994 močno pretresla njegove svojce, kajti stric Polde – tako so ga klicali – je bil zdrav in vesel človek, poln življenja. Tudi domačini, krajani, so se neizmerno čudili, ko so izvedeli, da je moški nenadoma in nepričakovano tako žalostno končal.

Čeprav je dolga leta delal v Nemčiji, v tovarni Man v Münchnu, so samskega Leopolda poznali tako rekoč vsi v okoliških krajih; zelo pogosto je namreč prihajal v domače Velike Brusnice. Tam, na vzpetini nad vasjo, je gradil veliko hišo, kar preveliko za samskega človeka, in tja se je nameraval vrniti po odhodu v zasluženi pokoj. Leta 1994 mu je do upokojitve manjkalo še slabo leto.

 

Pokopali so ga po martinovem

»Zaradi priprav na upokojitev je zadnje leto le dvakrat prišel domov,« je povedala žena Poldetovega nečaka Petra, »je pa napovedal, da se za martinovo gotovo vidimo. Toda strica ni bilo od nikoder, nenadoma je vse utihnilo, nobenega glasu ni bilo iz Nemčije. Moj mož, Poldetov nečak, se je odpravil tja gor, da izve, kaj se vendar dogaja, pa se je po nekaj dneh vrnil domov z žaro, v kateri je bil stričev pepel. Pokopali smo ga malo po martinovem leta 1994, do danes pa nihče ne ve, kako in zakaj je umrl.«

Sorodniki še dandanes vedno znova poudarjajo, da je bil Vrtačič zdrav možakar. Spominjajo se, da je tistega leta, ko je bil bolj malo doma, sporočil, da je dobil obvestilo, v katerem so mu sporočili, da mora v kliniko v Schwarzwald. Na rehabilitacijo naj bi ga poslali, ker je včasih potožil zaradi bolečin v hrbtenici. Tja ga je napotil delodajalec, podjetje Man, nepričakovano vabilo pa je vsebovalo nenavadni dodatek: če se ne odpravi v kliniko, bo moral plačati visoko denarno kazen.

VEČ V TISKANI VERZIJI SLOVENSKIH NOVIC: Dogajanje v Schwarzwaldu ostaja velika in neraziskana skrivnost