Primož Roglič: Smučarski skakalec, ki na kolesu zmore vse

Primož Roglič zmore vse. To je bil slogan predstavitvenega videa, ko je septembra slovenski kolesarski zvezdnik do leta 2023 podaljšal pogodbo z nizozemsko ekipo Jumbo Visma. In to ni bilo daleč od resnice; Primož Roglič na kolesu zmore malodane vse, čeprav je bil na začetku tega desetletja še smučarski skakalec.



Končuje ga kot najboljši kolesar na svetu, kar je ena najbolj neverjetnih in navdihujočih zgodb v zgodovini slovenskega športa. Začela se je leta 2007 z grozljivim padcem na planiški velikanki takrat še mladoletnega Kisovčana, ki se je po tem še vrnil med skakalce, vendar se ni prebil v svetovni vrh. Smuči je leta 2011 postavil v kot in se odločil za pot v neznano. Pri 22 letih je prvič sedel na cestno kolo in Slovenija je dobila najbolj nadarjenega kolesarja, kar jih je imela.

Konca zgodbe še ne poznamo, upati je, da bo v njej še veliko izjemnih dosežkov, četudi že z dosedanjimi na novo piše zgodovino slovenskega kolesarstva in športa. Še posebej je to počel letos, ko je na dirki po Italiji s tretjim mestom dosegel prvo slovensko uvrstitev na zmagovalni oder tritedenske preizkušnje. Na dirki po Španiji je postal še prvi Slovenec z zmago na eni od treh velikih (Tour, Giro in Vuelta) kolesarskih preizkušenj, češnja na torti je bila številka ena na svetovni jakostni lestvici.
 

Takšni se rodijo na nekaj desetletij

»Takšen kolesar se rodi na nekaj desetletij. V tako kratkem času napredovati iz fanta, ki je pred nekaj leti na Giro šel le kot navijač, v glavnega favorita, je nekaj fenomenalnega. Sestavlja se enkratna zgodba v kolesarstvu, za Slovence gotovo, mislim pa, da tudi v svetovnih razsežnostih. Zelo sem srečen, da ga imamo. Imam pa tudi srečo, da sem ga spoznal in da večkrat govoriva o kolesarstvu. Všeč mi je, kako razmišlja, kako se je sposoben osredotočiti na cilj,« je o Rogliču povedal njegov zaupnik in nekdanji poklicni kolesar Primož Čerin.



Kot pri vsaki uspešni športni zgodbi mora za izjemno nadarjenostjo stati tudi izredna osebnost. Nekdo, ki se hitro uči, ne popušča pritisku, ne zaspi na lovorikah, in predvsem nekdo, ki svoje delo opravlja s strastjo.

»Kolo je zame še vedno užitek, če bi nanj gledal le kot na stvar, s katero služim denar, bi bil težko tako uspešen. Za vse kolesarje mora biti kolo najprej užitek, nato vse drugo. Brez tega ne bi dolgo zdržal v tem športu. Pri kolesarstvu mi je zanimivo tudi to, da vseskozi preizkušam svoje meje, do kod lahko priženem svoje telo. Kako hitro grem lahko v klanec, kako dolgo lahko trpim. Vedno gre nekoliko bolje, dlje, hitreje. Zanimivo je na novo spoznavati svoje telo.« Roglič tudi sam še ne ve, do kod lahko seže ter na koliko velikih dirkah bo še zmagal.



Doslej je slavil že 35 zmag, nekoč je po vsaki na odru za zmagovalce doskočil v telemark in spomnil na svoje skakalne korenine. To navado je letos med sezono opustil, izginja pa tudi stigma, s katero je moral opraviti kot prišlek iz drugega športa.
»Kolesarji so me gledali postrani. Ponavljalo se je ob vsaki karierni prelomnici. Ko sem začel pri Adrii Mobilu, so me imeli v karavani za skakalčka, ki nima pojma, in niso se veliko motili. Tudi ko sem iz Novega mesta odšel na Nizozemsko, se je marsikdo spraševal, kaj v svetovni seriji počne nekdo, ki kolesari šele tri leta. Morda me še vedno kdo gleda postrani, ampak zdaj se temu lahko le smejim. V življenju se je treba dokazovati, ko nekaj pokažeš, ljudje začnejo drugače gledati nate,« je v pogovoru za Sobotno prilogo pred časom dejal Roglič, na katerega zdaj ves svet gleda kot na kolesarskega šampiona.



Kljub temu je v iztekajočem se letu opozoril na nekaj drugega. »Najlepši trenutek leta je bilo zame rojstvo sina, ne vem, kdaj bom spet doživel kaj takšnega. Kolesarskih zmag bo, vsaj upam, še nekaj,« si uspešno nadaljevanje kariere obeta slovenski športnik leta 2019, ki bi lahko v novem letu postavil še nekaj zgodovinskih mejnikov. Slovenec doslej še ni zmagal na Touru, kolesarskega olimpijskega zmagovalca pa tudi še nismo imeli …