Ljubljana – Na prvi delovni dan novega leta je Delova osebnost leta 2013 postala Anita Ogulin, sekretarka ZPM Ljubljana Moste - Polje in sinonim za pomoč otrokom in staršem, ki jih je revščina pahnila na rob preživetja in v socialno izključenost. Ko je dobila priznanje, je državo pozvala: »Pomagajte takoj, kajti obljuba, da bo pomoč prišla čez en teden ali en mesec, v teh časih ne vzdrži.«
»Prav vsak od nominirancev si zasluži, da bi stal tukaj,« je Anita Ogulin dejala, ko je v Mestnem muzeju Ljubljana iz rok odgovorne urednice Dela Mateje Babič Stermecki prevzela priznanje.
Poleg izbranke so bili za Delovo osebnost leta nominirani fizik prof. dr. Marko Mikuž, prostovoljni gasilec Andrej Mrak, podjetnik Dušan Olaj, raziskovalka in ekologinja Marinka Vovk, filmski režiser Rok Biček, košarkar Goran Dragić, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Goran Klemenčič, borec za pravice izbrisanih Matevž Krivic in alpska smučarka Tina Maze.
Anita Ogulin je v javnomnenjski raziskavi med naročniki Dela in v spletnem glasovanju dobila dobrih 23 odstotkov glasov, na drugo mesto se je uvrstila Tina Maze, ki je osvojila glasove 19 odstotkov sodelujočih, na tretje Goran Klemenčič s 15 odstotki glasov bralcev.
Da je postala Delova osebnost leta Anita Ogulin, je bilo, so se strinjali številni udeleženci razglasitve, pozitivno in negativno sporočilo hkrati. Vsekakor je to osebnost, ki s svojim delovanjem vzbuja optimizem in voljo do življenja. Hkrati pa je izbor pokazatelj, da je v družbi vse preveč otrok, ki so prikrajšani za vse tisto, zaradi česar bi lahko brezskrbno uživali otroštvo, predvsem pa, da je vse preveč primerov, ko mora nalogo države prevzeti civilna družba.
»Če starši otrok ne morejo materialno podpreti, jih tudi duhovno ne morejo,« je poudarila Anita Ogulin in izrabila priložnost, da je osebno nagovorila državo oziroma njenega predstavnika na prireditvi, predsednika državnega zbora Janka Vebra. »Dovolj imamo političnih floskul. Pokažite ljudem, da znamo sodelovati! V Sloveniji imamo dovolj dobrin, da bi lahko živeli dostojanstveno – če bi hoteli, želeli in če bi sodelovali.«
Čeprav njena poročila s terena dokazujejo tolikšno bedo, da je pogosto laže pogledati stran, ostaja optimitična: »Ni vse slabo, imamo veliko dobrega in na tem moramo graditi.« V tem slogu je tudi sklenila pogovor z voditeljico prireditve, novinarko Dela Vesno Milek. Ta ji je položila na srce: »Imam občutek, da bo leto 2014 bolj srečno.« Anita Ogulin se je strinjala, navsezadnje »upanje umira zadnje«.
Sporočilo drugih nominirancev, udeležencev prireditve in največkratnega izbranca Delovih bralcev, nekdanjega predsednika države Milana Kučana, Aniti Ogulin pa je predvsem, naj zdrži. »Ona nadomešča državo tam, kjer ne bi smela imeti nadomestkov,« je menil Kučan.
Osebnost leta v času, ko so ljudje najcenejše blago
»Vsako novo leto me spominja na začetek ... Na obljube in zaprisege,« je zapela šansonjerka Vita Mavrič na razglasitvi Delove osebnosti leta in prireditev odela v melanholijo, kakršna pristoji letu, ki je v mnogih pustilo grenak priokus. Nominiranci za Delovo osebnost leta pa vsak po svoje simbolizirajo boj in optimizem, in to v času, ko tudi zaradi praznih obljub upanje med ljudmi vse bolj usiha.
Delova osebnost leta 2013 Anita Ogulin je danes največ čestitk dobila prav zaradi vzdržljivosti in neusahljivega optimizma, ki sta v času, ko se zdijo besede nemškega pesnika in dramatika Bertolta Brechta kot nalašč za oris časa, še posebno redki vrlini. »Dobrodošli v predvojni Berlin, čeprav si tega tako dobesedno nismo želeli,« je občinstvo nagovorila Vita Mavrič. »Najcenejša roba so ljudje,« je zazvenel Brechtov verz in ponazoril duh časa.
Nomiranci za Delovo osebnost so po večini ljudje, ki se upirajo temu duhu in sledijo svojemu cilju. »Uredništvo je v izbor uvrstilo deseterico, ki dejansko in simbolično pomeni prerez časa oziroma leta, od katerega smo se poslovili. In po svoje pooseblja zgodbo o temnih in svetlih plateh življenja. V bitki z realnostjo je vsakdo med njimi premogel dovolj osebne integritete in poguma, da je znal z dobrimi dejanji prispevati k pozitivnemu dojemanju vsakdana,« je dejala odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki.
Nominiranci
Filmski režiser Rok Biček je v prejšnjem letu na platno postavil film Razredni sovražnik, s katerim ni navdušil le domačega občinstva, ampak tudi na mnogih tujih festivalih.
Košarkar Goran Dragić je lani žel občudovanje na eurobasketu in se uveljavil kot najboljši košarkar Phoenixa v ligi NBA, Tina Maze je navdušila tako rekoč vsakič, ko je stopila na smuči.
Prostovoljni gasilec Andrej Mrak je iz gorečega avtomobila rešil dva tuja turista, Marinka Vovk je letu vtisnila pečat z zagonom osmih centrov ponovne uporabe, ustanovitelj in lastnik podjetja Duol Dušan Olaj je bil izbran za podjetnika leta.
Fizik Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev, ki so v okviru mednarodne skupine v Cernu potrdili obstoj Higgsovega bozona, je bil lani verjetno najbliže Nobelovi nagradi, kakor je sam ugotavljal.
Goran Klemenčič je leto sklenil kot predsednik protikorupcijske komisije v odstopu in na očitke, da je vrgel puško v koruzo, odgovoril, da se je od položaja najteže posloviti takrat, ko delaš nekaj, v kar verjameš, a ugotoviš, da v takem okolju preprosto ne moreš delovati.
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je po več kot dveh desetletjih že sinonim tega, s čimer se ukvarja: bori se za pravice izbrisanih, podobno kakor je Anita Ogulin sinonim za otroke v stiski in njihove starše, ki se po pomoč zatekajo na Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje.
Na zvezi se še vedno vsak dan oglasi po sto ali več ljudi na dan, v projekt Botrstvo je vključenih že več kot 3300 otrok, do konca leta so zbrali dobra dva milijona evrov. Ljudje, ki pomagajo, ji dajejo upanje. Počne pravzaprav to, kar bi morala početi država - skrbi za ljudi na robu preživetja. »To je res,« je odvrnila Anita Ogulin, »socialo bi morala pokrivati država, a je ne. In dokler je ne, jo moramo ljudje. Kajti država v tem času ljudem ne sporoča: 'Ta trenutek ti lahko pomagamo', ampak le: 'Naredili bomo vse ...' Zato je prav, da smo se organizirali kot civilna družba, ker ljudje potrebujejo pomoč danes, jutri - ko bodo zmogli - pa jo bodo tudi ponudili.«
Politične floskule
Od države je dobila že veliko negativnih odgovorov, a je še vedno prepričana, da bo država zlagoma dojela, kaj je njeno poslanstvo. Zato je na Delovi prireditvi brez oklevanja nagovorila predsednika državnega zbora Janka Vebra: »Dovolj imamo političnih floskul. Pokažite ljudem, da znamo sodelovati.«
Janko Veber je na poziv odgovoril politično: »V celoti delim njeno mišljenje, tudi sam sem poskušal opozoriti, da imamo v Sloveniji izjemen potencial in da ne izkoristimo vsega, kar imamo. Upam, da bomo v politiki naredili korak k temu, da bodo ljudje ne le zaupali politiki, ampak tudi institucijam.«
Država naj se spametuje
Nenehni boj z državo opredeljuje tudi delovanje Matevža Krivica, čeravno je v svojih besedah precej skromen: »Človek dela to, kar misli, da je prav, in s tem tudi kaže, da ni izgubil upanja - če ima to srečo, da ni popolnoma na dnu. Tisti na dnu pa marsikdaj tudi upanje izgubijo, zato sem vesel, ker je priznanje dobila Anita Ogulin, ker se ukvarja ravno s takimi ljudmi.«
Krivic je optimist, a je potihem priznal, da optimizem v zadnjih desetih letih izgublja. Ne razburja se nad sistemom, ker od njega pravzaprav nikoli ni veliko pričakoval, razočaran pa je, ker nikakor ne naleti na razumevanje za pravice izbrisanih in tujcev na sploh.
Drugi nominiranci so bili pri sporočilu Aniti Ogulin večinoma kratki in jedrnati. Dušan Olaj: »Moje sporočilo Delovi osebnosti leta je, naj zdrži. Premore takšen pozitivizem, da ga je težko akumulirati. Če je katera nagrada šla v prave roke, je šla tale.« Olaj kot podjetnik je ravno tako spoznal, da je z vztrajnostjo mogoče premikati gore, toda »Slovenija je premajhna za vse nas. Če želimo doseči preboj, moramo v svet.« Izbor Anite Ogulin za osebnost leta je po njegovem prepričanju zrcalo družbe in položaja, v kakršnem se je znašla.
Prostovoljni gasilec Andrej Mrak je pred kratkim prejel policijsko medaljo za pogum in požrtvovalnost, in čeprav je bil tudi on nominiran zaradi pomoči ljudem v stiski, se nikakor noče primerjati z nagrajenko: »Jaz sem to naredil v danem trenutku, ona pa to počne dolgo časa in zavestno.« In kakšen bi bil njegov poziv državi? »Naj se spametuje,« se je dobrovoljno nasmejal gasilec iz Idrije.
Bernarda Jeklin, nekdanja urednica Jane, je bila v svojih besedah, kakor zmeraj, brez dlake na jeziku: »Država tako ali tako ne počne tistega, kar bi morala, tega smo že navajeni. In dokler bodo v državi lačni in ubogi, tako dolgo bodo osebnosti leta dobrotnice in dobrotniki.« Delova osebnost leta 2012 je bila Ana Lukner, ki je ustanovila dobrodelno organizacijo Anina zvezdica.
Koga smo izpustili, smo vprašali direktorja Mestnega muzeja Ljubljana Blaža Peršina. Pogrešal je predvsem nekoga iz kulture, izbor Anite Ogulin pa je po njegovem prepričanju opozorilo, da živimo v razmerah, ko veliko ljudi živi slabo in potrebuje pomoč, v takih razmerah pa je treba stopiti skupaj. Manca Košir je med tokratnimi nominiranci navijala za Anito Ogulin, ker je »tako izjemna osebnost, da sploh ne najdem besed, kako bi izrazila občudovanje«.
Med tistimi, ki so gotovo navijali za Anito Ogulin in bili tudi zelo ponosni, sta bila njena vnuka Roberto in Anna Cevolani. »Zelo sva vesela,« je iskrivo rekel Roberto v slovenščini, v kateri je bilo komaj slutiti primesi italijanščine. Babica jim velikokrat pripoveduje o otrocih, ki jim pomaga, je dodala Anna, Roberto pa sklenil: »Ko slišiva te zgodbe, sva vesela, ker imava starše, ki skrbijo za naju in ker lepo živimo.«
Po prireditvi smo na ulici povsem po naključju srečali še nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki so ga bralci za Delovo osebnost izbrali največkrat, kar devetkrat. Tokrat je šel po povsem drugih opravkih, a ko smo ga vprašali, ali ve, kdo je tokratna Delova osebnost, je bil že obveščen. Kot mnogi drugi, je izrabil priložnost in okrcal državo. »Naj zdrži! Delo Anite Ogulin je občudovanja vredno - še zlasti, ker nadomešča državo na področju, kjer ne bi smela imeti nadomestkov.«