Ko bolnik izve za diagnozo pri zdravniku, ali mora delodajalcu to povedati in napovedati dolgotrajnejšo bolniško odsotnost?
Delavec delodajalca ni dolžan obveščati o postavljeni diagnozi, ampak zgolj o tem, da je odsoten zaradi nezmožnosti za opravljanje dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) roka za obvestilo ne določa, lahko pa je ta zapisan v pogodbi o zaposlitvi ali splošnem aktu delodajalca. Dokler potrdilo o odsotnosti izdaja bolnikov osebni zdravnik, jih mora pravočasno dostavljati delodajalcu, saj je to pomembno za pravilen obračun nadomestila plače. Odločba o začasni nezmožnosti za delo (brez medicinskih podatkov), ki jo pripravi imenovani zdravnik zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), se delodajalcu izroči prek ZZZS.
Ali delodajalec sme zaposlenega v času dolgotrajne bolniške odsotnosti, oziroma takoj ko se vrne na delo, odpustiti ali ga prerazporediti na drugo delovno mesto?
Odgovor je odvisen od tega, ali je bila pri delavcu zaradi bolezni z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ugotovljena invalidnost ali ne. Delodajalec skladno z ZDR-1 invalida, ki zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben opravljati nalog, napisanih v pogodbi o zaposlitvi, ne more odpustiti. Prav tako mu pogodbe ne sme odpovedati zaradi invalidnosti ali iz poslovnega razloga.
Iz naštetih razlogov mu pogodbo o zaposlitvi lahko odpove le, če pred tem izpelje zakonsko določene postopke, pri čemer je vključena tudi posebna komisija, ki deluje v okviru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z odločbo ZPIZ lahko delavec pridobi pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ki ustreza omejitvam, ugotovljenim z odločbo. V tem primeru je dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi premestitev.
Če pa delavec nima odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti, posebnega varstva pred odpovedjo (vsaj iz razloga pretekle bolniške odsotnosti) ne uživa, prav tako mu delodajalec ni dolžan zagotoviti drugega dela oziroma delovnega mesta. Če hoče delodajalec delavca trajno razporediti na drugo delovno mesto, morata skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, s čimer pa se mora strinjati tudi delavec.
Kako se obračunava dopust osebi, ki dela skrajšan delovni čas in na koliko regresa ter potencialne božičnice lahko računa?
Skladno z ZDR-1 se letni dopust določa in izrablja v delovnih dneh, ne po urah. Pri tem se kot dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.
Nadomestilo plače pripada delavcu glede na število ur, ki bi jih opravil na dan koriščenja letnega dopusta.
Delavcu, ki dela krajši delovni čas od polnega, praviloma pripada pravica do regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Vendar ZDR-1 določa izjemo za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. In sicer tem kategorijam delavcev pripada regres v enaki višini kot delavcem, ki delajo polni delovni čas.
Izplačilo božičnice ni urejeno v ZDR-1, praviloma se uredi s kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali s splošnim aktom delodajalca. Zato je upravičenost do izplačila odvisna od teh določb.
Ali bolniku, ki je odsoten z dela vse leto, pripada dopust? Kaj, če ga zaradi bolniške odsotnosti ne more izkoristiti do zakonsko določenega datuma?
Delavec, ki starega letnega dopusta ne izrabi do 30. junija, ker je odsoten z delovnega mesta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ga lahko izrabi do konca decembra.
Da, delavcu pripada letni dopust ne glede na to, da je celotno leto odsoten zaradi nezmožnosti za opravljanje dela. ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, medtem ko je delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
Možnost daljše izrabe letnega dopusta je v ZDR-1 predvidena prav za primere, ko je bil delavec v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. V navedenih primerih lahko delavec dopust izrabi do konca decembra naslednjega leta.
Ali za nego bolnika z rakom lahko dobijo bolniški dopust otrok, partner oziroma eden od staršev?
Pravico do začasne zadržanosti od dela in pravice do nadomestila plače v tem obdobju urejajo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pravica do odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana pripada le za ožje družinske člane. To so po ZZVZZ zakonec in otroci, pa tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Starši spadajo med širše družinske člane.
Skladno z ZZVZZ traja pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana v posameznem primeru največ sedem delovnih dni (z možnostjo podaljšanja do 14 delovnih dni), za otroka do sedmega leta starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni (z možnostjo podaljšanja do 30 delovnih dni).
Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, če je to potrebno zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih, pri čemer taka odsotnost ne more biti daljša od šestih mesecev.
Ne glede na to lahko na predlog strokovnega kolegija pediatrične klinike UKC Ljubljana imenovani zdravnik podaljša bolniški dopust za nego, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do otrokovega dopolnjenega 18. leta oziroma dokler traja roditeljska pravica.
Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno. Te določbe ZZVZZ veljajo tudi za rejnika in skrbnika, kadar otroka dejansko neguje in varuje, ter za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
Skladno s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja ima eden od staršev tudi pravico do bivanja ob hospitaliziranem otroku do vključno petih let njegove starosti, pri čemer ZZZS plača stroške nastanitve in prehrane.