Kupcev ne iščemo, ampak oni iščejo nas

Vzmetni razvojni center (VRC) iz Vipave je podjetje s 35-letno tradicijo, ki je iz domače obrti zraslo v dobavitelja milijonskih naklad predvsem za avtomobilsko industrijo. Prihodnje leto bo bistveno povečalo proizvodne prostore.

Glavni kupci VRC prihajajo iz nemške avtomobilske industrije, kot sta Grammer in Johnson Controls. Dobavljajo vzmeti, trakove, umetne elemente, sisteme za vgradnjo, ročne zavore, pedalne sklope, vzglavnike, izdelke iz žic in kovine za senčnike, sedišča, hrbtišča, pločevinaske vzmeti, zaklep pokrova motorja, varnostne pasove in nosilce izpuhov, prižigalce za baromate, plinske prižigalce, grelne tuljave za dizelska vozila, bakrene izdelke za števce in tako dalje. Pomemben delež obvladujejo z dobavo vratnih tečajev za kuhinjske pečice.

Na leto naredijo med 250 in 300 ton izdelkov, kar pomeni med šest in deset milijoni izdelkov na mesec.

Foto: Matej Družnik/Delo

Vodilo poslovanja je bilo iskanje velike količine naročil v milijonskih nakladah. »Odločitev je bila pravzaprav spontana, takšne naklade pa so možne zgolj v avtomobilski industriji, morebiti tudi v beli tehniki, ki pa je v nižjem cenovnem razredu. Za visoko kakovostne izdelke, ki jih drugi nočejo ali ne znajo delati, pa je bilo treba veliko vlagati v proizvodne zmogljivosti in strojni park. Tako zdaj vsako leto vložimo pol milijona evrov v nove tehnologije. To je bil naš preboj in to je danes naša prednost,« je povzel direktor Janko Bačar.

Izjemna dodana vrednost na zaposlenega

Pogon VRC trenutno zagotavlja 20 zaposlenih. V nekaj letih se bo njihovo število povečalo za deset, tudi z napovedano selitvijo iz Vipave v Ajdovščino leta 2018, ko se bo družba preselila na 6000 kvadratnih metrov sodobnih proizvodnih prostorov, pa število zaposlenih ne bo višje od 40, napoveduje Bačar: »Dobrega kadra ni enostavno dobiti. Potrebujemo odprte glave, ker je povprečen kader, ki je zgolj priden, za nas žal premalo. Ne moremo zaposliti 100 ljudi, ker bi nam s tem padla kakovost in posledično vse ostalo.«

Janko Bačar Foto: Matej Družnik/Delo

Družba je leta 2012 ustvarila 2,4 milijona evrov prihodkov, lani pa že 3,7 milijona. Od tega je dobiček znašal 1,3 milijona evrov. Toda iz vzorčnih bilanc v oči bodeta predvsem to, da je dodana vrednost na zaposlenega kar 136.000 evrov in da praktično ni (več) zadolženo.

»Da takšno dodano vrednost dosežemo s proizvodno firmo, si res lahko štejemo v čast. Je pa res, da delujemo na trgih, kjer je boljša dodana vrednost in kjer plačilni promet funkcionira. Z dobrimi krediti smo nabavljali tehnologijo, ki nam zdaj vrača, da ne potrebujemo druge podpore. Po tej poti bomo šli naprej, zakaj bi spreminjali,« se sprašuje, v isti sapi pa priznava, da bo za naložbo v selitev družba potrebovala med tremi in štirimi milijoni evrov, zato bodo potrebovali bančno pomoč.

Nimajo prodajnikov

»Avtomobilska industrija obsega približno 60 odstotkov naše proizvodnje, kjer je zahteva nič napak na milijon kosov. Je težko, ampak se da. Imamo morebiti za spoznanje daljše roke, kot bi si kupec želel. Za kakovost si vzamemo čas,« poudarja.

Foto: Matej Družnik/Delo

Posebnost VRC, ki se sliši skorajda neverjetna, je ta, da podjetje nima trgovskih potnikov. »Drugi poiščejo nas. Na začetku nam kupci dajo v delo najbolj zahtevne kose. Če to lahko narediš v roku, kakovostno in cenovno konkurenčno, potem imaš odprta vrata. In ko drugi iščejo nas, s tem dosežemo tudi višjo ceno izdelka, saj imajo očitno težave pri drugih dobaviteljih. Če bi se mi ponujali, bi morali takoj pod ceno, kar sicer počno nekateri konkurenti. Na koncu mi kupcu predlagamo, kaj je zanj najboljše. Vse svoje znanje in izkušnje vključimo v svetovanje, da kupcu povemo, kako bo kakšna vzmet zanj cenejša in boljša. Če mu dokazano prihraniš denar, si naredil vse,« razkriva. Stoodstotna sledljivost in brezpapirna proizvodnja obenem krepita nadzor.