Tiskane izdaje
Železniki – Družinsko podjetje Mebor, ki se ukvarja predvsem z izdelavo horizontalnih tračnih žag za razrez hlodovine, vse od uradne ustanovitve leta 1991 naprej posluje pozitivno, trend so nadaljevali tudi lani, ko so ob dobrih devetih milijonih evrov prihodkov ustvarili 740.000 evrov dobička.
Vsa leta delovanja so dobičke reinvestirali v razvoj in inovacije, širjenje proizvodnje in nova delovna mesta in kot pravi lastnik in direktor podjetja Mebor Boris Mesec, brez inovacij, ki so stalnica njihovega dela, ne bi bili nikoli tako uspešni, kot so. Uspehe žanjejo, pa čeprav nobenega patenta, ki so ga razvili, niso patentirali in zaščitili.
Razvoj gre tako hitro naprej, da patentov ne registrirajo, ampak namesto da se posvetijo dragim in zamudnim registracijskim postopkom, raje nadaljujejo raziskovanje in iskanje novih tehnoloških rešitev, s čimer ohranjajo korak pred konkurenco, pravi Mesec.
Projektiranje žag
Foto: Leon Vidic/Delo
Žage izdelujejo za konkretne kupce s konkretnimi potrebami in jih sami projektirajo, za kar skrbijo štirje razvojniki. Izdelke prilagodijo potrebam kupcev, saj, denimo, žaga v Sibiriji obratuje v drugačnih klimatskih razmerah kot v Indoneziji in mora zato biti posebej prilagojena razmeram. Brez strokovnega inženirskega znanja, poznavanja avtomatizacije, elektronike, hidravlike, varnosti pri delu uspeha ne more biti, saj tudi konkurenca ne počiva, pravi Mesec, ki je leta 2011 po izboru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije prejel priznanje obrtnik leta.
Mladim omogočajo prakso
Vlaganje v nakup sodobnih strojev in opreme je po Meščevih besedah poleg inovacij eden pomembnejših dejavnikov, da še vedno vztrajajo na trgu, da so uspešni in se širijo tako, da zdaj delo skupaj dajejo 50 delavcem. V Meborju je zaposlenih 42 delavcev, zanje dela še nekaj kooperantov. Podjetje je raslo počasi in zanesljivo, pravi Mesec in dodaja, da so ob uspešnem poslovanju ob vlaganju v posodobitve le malo odvisni od podpore bank.
Mesec za pametno naložbo ocenjuje selitev proizvodnje v večje industrijske prostore, v kompleksu pri tovarni Alples v Železnikih, kamor so se preselili pred štirimi leti, saj jim je na domači kmetiji v Svetem Lenartu nad Železniki za nadaljnje širitve zmanjkalo prostora.
Boris Mesec Foto: Leon Vidic/Delo
»Če imaš denar, je lahko kupiti stroj ali se preseliti v nove prostore, a dobrega delavca je težko dobiti,« pravi Mesec, ki je med drugim izpostavil pomen poklica strugarja. Ker je težko najti dobrega delavca, mladim omogočajo, da prakso opravijo pri njih. Tako spoznajo mlade in njihove sposobnosti, hkrati jih lahko priučijo za potrebe dejavnosti podjetja.
Avtomatizirane, visoko zmogljive in robustne žage (na teden izdelajo dve do tri nove) omogočajo podjetjem, ki se ukvarjajo z žaganjem lesa, da imajo za žaganje zaposlenih manj delavcev, saj namesto delavcev avtomatiziran stroj opravi večino dela. Podjetja so zato stroškovno učinkovitejša in, nenazadnje, bolj donosna, filozofijo, ki stoji za dejavnostjo razkriva Mesec.
Žage podjetja Mebor so v primerjavi s konkurenčnimi predvsem hitrejše in robustnejše, s čimer ustvarjajo razliko do konkurenčnih izdelkov. Tako so z blagovno znamko Mebor pridobili reference, ki prepričajo kupce. Zdaj se udeležujejo specializiranih sejmov in več vlagajo v promocijo, Mesec pa ugotavlja, da brez kakovostnega izdelka vlaganje v promocijo dolgoročno ne more obroditi uspehov.
Kupci na vseh celinah
Kakovostna, cenovno ugodna, tehnično napredna, robustna in močna je žaga, ki jo naredijo v Meborju, pravi Mesec in dodaja, da so kupce za svoje izdelke našli v 45 državah, na vseh kontinentih. Blagovna znamka Mebor se je uveljavila po vsem svetu, saj večino proizvodnje izvozijo.
Blagovna znamka Mebor se je uveljavila po vsem svetu, saj večino proizvodnje izvozijo. Foto: Leon Vidic/Delo
Glavni trgi podjetja so v Evropi, a so prav tako pomembni trgi v Rusiji, Afriki, Aziji, Južni in Severni Ameriki; zadnji dve žagi so postavili v Indoneziji. Za ruskega kupca so izdelali celotno linijo za razrez hlodovine, ki lahko v osmih delovnih urah razžaga do 500 kubičnih metrov hlodovine, v enem delovnem dnevu tisoč kubičnih metrov, v enem letu pa skupaj kar četrt milijona kubičnih metrov hlodovine. Ob tem kupcem po vsem svetu zagotavljajo celovit servis opreme.
Vseh poslov v tujini ne vodijo iz Železnikov, ampak prek predstavništev v tujini. Prav v krizi se je pokazalo, kako pomembna je razpršenost prodajnih trgov, je dejal Mesec in pojasnil, da so tedaj dobili več odpovedi naročil, a razsežnosti krize po vsem svetu niso bile enake in jih je to rešilo, zato zaradi krize niso odpuščali delavcev.
Medijska hiša Delo je vsak december od leta 2013 dalje izdala posebno prilogo Podjetniške zvezde, v kateri smo v intervjujih in zgodbah predstavili uspešne slovenske podjetnike ter analizirali nekatere vidike gospodarstva, kot so izvoz, zagonska podjetja, digitalizacija in tako dalje. Projekt smo letos še razširili.