Ohraniti hočejo primat

Podnart – Družba Atotech Slovenija je lani ustvarila za več kot 31 milijonov evrov prihodkov, kar je pomenilo 20-odstotno rast, za letos načrtujejo vsaj petodstotno rast. V okviru matičnega Atotecha želijo ohraniti primat najpomembnejšega proizvodnega dela tega podjetja.

Kdaj se bodo približali 50 milijonom prihodkov? Mariana Karla Rebernik, že skoraj 30 let zaposlena v Atotechu in več kot 26 let direktorica te uspešne družbe, pravi: »Moramo biti realni, tako kot drevesa ne dosežejo neba, čeprav vsak dan rastejo, tudi mi ne moremo v nedogled rasti. Toda v okviru matičnega Atotecha imamo še prostor za rast in širitev.«

Slovenski Atotech je hčerinsko podjetje matičnega Atotecha, ki ima sedež v Berlinu in je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev izdelkov galvanotehnike in obdelave tiskanih vezij. Atotech je lani prešel iz rok francoskega koncerna Total v lastništvo ameriške globalne družbe Carlyle.

Mariana Karla Rebernik Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Seveda pa je pomembno, da je slovenski Atotech znotraj družbe Atotech uspešen člen, kar očitno potrjujejo njegovi rezultati. Strmo navzgor so se začeli vzpenjati sredi leta 2010. Za skupino Atotech je znano, da je zelo povezana z avtomobilsko industrijo, ki je že nekaj časa v razcvetu. Kar je seveda pomembno tudi za Atotech Slovenija, ki več kakor 90 odstotkov izdelkov proda na tujem, zlasti pri svojih sestrskih družbah.

Obdržati prvo mesto

Dodana vrednost na zaposlenega je že presegla 61.300 evrov, kar je seveda lep dosežek za 69-članski kolektiv, ki ustvari več kakor za 15.000 ton izdelkov. Ob 31,3 milijona evrov prometa leta 2016 so ustvarili za 1,4 milijona evrov čistega dobička. Rebernikova pravi, da je letos poseben izziv povečati proizvodnjo za deset odstotkov in v prihodnjih petih letih »obdržati primat kot prva proizvodna lokacija v okviru Atotecha na evropskem trgu«.

Slovenski Atotech je in postaja še pomembnejši znotraj matičnega Atotecha. Kaj to pomeni? »Teža slovenskega Atotecha je proizvodnja. Atotech ima namreč kar nekaj proizvodnih centrov po svetu, v Evropi so poleg slovenskega še v Španiji in Nemčiji,« pravi Rebernikova.

Atotech Slovenija proizvaja nekaj sto različnih izdelkov, predvsem zahtevnih preparatov za površinsko galvansko zaščito kovin, plastike in obdelavo tiskanih vezij. Med te izdelke spadajo tudi postopki za pripravo površin pred barvanjem, potem tako imenovani zeleni postopki dekorativnega kromiranja ...

Atotech je nedavno poslal na trg novo generacijo trdega kroma na podlagi trivalentnega kroma, potem ko je uporaba šestvalentnega kroma, pomembnega v procesu galvanizacijskih obdelav zlasti v avtomobilski industriji, že nekaj časa v »nemilosti«.

Mariana Karla Rebernik pojasnjuje: »To so glavne smeri posameznih skupin izdelkov, s katerimi opravimo obdelave, kot so niklanje, cinkanje, obdelava plastike. Predstavljajte si mobilni telefon, znotraj katerega je tiskano vezje, zunaj pa obdelana plastika, ki daje vtis kovine, kar pomeni, da je plastika obdelana galvansko. Tudi okviri očal so obdelani s podobnimi galvanskimi postopki, torej z izdelki, ki bi lahko bili tudi iz naše proizvodnje.«

Pri nas dajo piko na i

Družba je samo v zadnjih treh letih uvedla 822 novih izdelkov, ki so jih sicer razvili v razvojnih centrih v Nemčiji, ZDA ali na Japonskem. Rebernikova pove: »Ko po nekaj letih razvoja ti izdelki pridejo do nas, jih mi preizkusimo v naših laboratorijih in potem vpeljemo v proizvodnjo. V našem podjetju za te izdelke opravimo zaključno fazo – uvedbo v proizvodnjo.«

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Lahko bi rekli, dajo piko na i za uporabo na trgu. Izvedba vseh teh več kakor 800 izdelkov je strokovni izziv za slovenski Atotech in njegov laboratorij. Ob uvedbi izdelka je treba vedno znova določiti zaščitna sredstva, različna varnostna navodila, ki jih morajo upoštevati v proizvodnji in tudi uporabniki.

Varnost je na prvem mestu

Njihova proizvodnja, izdelki in procesi so prijazni do narave in ljudi, zato sledijo zahtevam kemijske zakonodaje, direktivam ter standardom ISO. Varnost je vedno na prvem mestu, poudarja Rebernikova.

V zadnjih šestih letih so investirali med sedem in osem milijonov evrov v laboratorij, novi distribucijski center, čistilno napravo, proizvodnjo in njihovo izjemno urejeno okolico.

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Novi objekti so zgrajeni tako, da se lahko požarna voda ujame v posebne lovilne bazene, vgrajene so tudi požarne zaščite, ki omogočajo potrebni čas za evakuacijo neposredno prisotnih zaposlenih. Seveda imajo organizirano gasilsko zaščito, v katero vključujejo tudi gasilsko društvo iz Podnarta. Celo v času, ko nimajo delovnega časa, sta vedno navzoči dve osebi za nemoteno fizično varovanje; tako kot čebele v njihovem ličnem čebelnjaku.