Prvi cilj mali logistični center

Ljubljana – Podjetja Frigotransport Pišek & HSF, Pišek logistika in Peter Pišek, s. p., že pišejo uspešno zgodbo na Lopati v Celju, cilji družinske skupine pa so še precej višji. Med drugim se ukvarjajo z gostinstvom, a ključni panogi sta logistika in prevozništvo, specializirani so za agroživilstvo in farmacijo. V tem segmentu prevozništva so po prihodkih in dobičku ter, kot poudarja lastnik in direktor Peter Pišek, tudi po kakovosti na prvem mestu v Sloveniji.

Podjetje Frigotransport Pišek & HSF s sedežem na celjski Lopati je nastalo konec leta 2006 z ustanoviteljema, samostojnim podjetnikom Petrom Piškom in nizozemskim podjetjem HSF Logistics. Cilj je bil gradnja logističnega centra, kjer pa se je zataknilo s pridobivanjem dovoljenj in predvsem s čakanjem na občinski prostorski načrt, ki ga še danes ni. Nizozemski partner se je tako leta 2012 umaknil iz podjetja, Pišek je odkupil 44-odstotni delež in postal lastnik celotne družbe. Nizozemci so ostali kot dober partner, poudarja Pišek.

Družba je leta 2011 ustvarila 6,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, leta 2015 6,9 milijona evrov, lani 7,5 milijona evrov. Leta 2011 je njihov čisti dobiček znašal 196.920 evrov, leta 2015 621.942, lani pa 743.296 evrov. V podjetju je bilo lani 56 zaposlenih. Peter Pišek raje govori o številkah v celotni skupini in opozarja, da so vsa njegova podjetja med sabo zelo povezana, ter dodaja, da brez logistike v prevozništvu pač ne gre. Celotna skupina tako danes zaposluje 85 ljudi, imajo 45 tovornjakov in 58 prikolic. Z novim logističnim centrom, ki so ga začeli graditi konec julija in naj bi ga odprli spomladi 2018, načrtujejo nove zaposlitve.

Strateški partner velika prednost

Pišek priznava, da bi brez nizozemskega partnerja težko nastopali na tujih trgih: »Kapitalsko so precej močnejši, imajo več kot pol milijarde evrov letnega prometa, v skupini je okoli 2000 zaposlenih, imajo več kot 1000 vozil. Brez njih bi verjetno kljub vsemu delali na evropskih trgih, ampak zagotovo ne tako uspešno, saj ima HSF po vsej Evropi svoje logistične centre, na katere se navezujemo in tam pretovarjamo. Iz Slovenije do Beneluksa pa do Anglije in potem nazaj v Avstrijo in države nekdanje Jugoslavije. Šestdeset odstotkov tega prometa delamo iz njihovega centra v Winterswijku, po gradnji našega logističnega centra bo veliko lažje. Če ponazorim: deset avtomobilov iz Anglije, Beneluksa, Nemčije ima eno ali dve paleti, ki morajo priti v Zagreb. V Celju bomo naredili zbirnik in proti Zagrebu ne bo šlo deset vozil, ampak samo eno.«

Foto: Mavric Pivk/Delo

Več kot 80 odstotkov tovora prepeljejo v države Beneluksa in Anglijo, farmacevtski del pa večinoma v Ukrajino. Že 23 let vozijo za novomeško Krko. Prav Krka je njihov ključni kupec v Sloveniji, razlaga Pišek: »Poleg Krke še Perutnina Ptuj, Eti Izlake, vozimo tudi zamrznjene izdelke za Incom. Glede poslov iz Luke Koper lahko omenim še sodelovanje s špediterskim podjetjem TPG in Aravo, ki je naš izraelski partner, gre pa za sezonska dela. V uvozu sodelujemo z vsemi evropskimi podjetji. Najprej s HSF, na delu mesa z Ekro, ki je del VanDrie skupine, pa z borzo cvetja na Nizozemskem.«

Povezave po Evropi jim omogočajo, da so tovornjaki kar najmanj časa prazni. »Lani smo imeli 13,6 odstotka praznih kilometrov. Da to dosegamo, se povezujemo z različnimi špediterji, tudi borzami prevoznikov, kot je platforma TimoCom, ki nam sicer ni ljuba, ker kot pravim, ubija ne le slovenski, ampak tudi evropski promet. Tja se lahko prijavi kdor koli, opraviš prevoz, pa ga ne plačajo. To platformo uporabljamo za okoli štiri odstotke naših prevozov, predvsem za tiste kratke navezave, da imamo čim manjši odstotek praznih kilometrov. Včasih ne dobimo plačanega dela. Ampak ne gre za takšne zneske, da bi to lahko zamajalo podjetje, a je zelo nekorektno in nepošteno. Lastniki platforme bi morali biti bolj rigorozni pri podeljevanju licenc za dostop do tega.«

Vsako leto milijoni za investicije

Piškova vozila so v povprečju stara 1,4 leta, vsaka tri leta jih zamenjajo in vsako leto imajo od enega do tri milijone evrov naložb. Ne le v vozila, ampak tudi v opremo. »Agroživilstvo in farmacija sta najbolj zahtevna v cestnem prometu. Iz podjetja smo povezani s prav vsemi vozili. Ne le, da vidimo, ali voznik vozi, je na počitku, toči gorivo ali razklada. Voznik in v naši centrali moramo ves čas nadzorovati temperaturo, ker pač ne smemo klobas skuhati. Vsa naša vozila imajo vrhunsko IT-opremo, saj naši kupci to zahtevajo. Tehnološko za zdaj ni boljše opreme. Lani smo samo za to tehnologijo namenili 80.000 evrov. Da imamo komunikacijo in popoln nadzor. Strošek pa ni samo nakup, ampak tudi vzdrževanje te opreme,« razlaga Pišek.

Foto: Mavric Pivk/Delo

Tehnologija zahteva tudi stalno izobraževanje zaposlenih, ki jih pripravljajo dvakrat na leto, čeprav Pišek priznava, da težko dobijo vse zaposlene sočasno na kup: »K nam prihajajo strokovnjaki, inženirji iz Volva, kjer kupujemo več kot 90 odstotkov avtomobilov. Tudi vsa druga izobraževanja za nadzor kakovosti, nadzore, servis in varstvo pri delu opravimo maja ali junija. Je pa res, da niti konec leta ne morem dobiti vseh 85 zaposlenih naenkrat na kup. Vedno je kdo na vožnji.«

Problem: delovna sila

Čeprav plače niso slabe, dvignejo se lahko tudi do več tisočakov na mesec, za delo voznika ni veliko zanimanja. Pišek že deset let ni zaposlil Slovenca.

»Trudili smo se, imamo razpise, zelo dobro delamo s celjsko enoto zavoda za zaposlovanje. Pa so prišli na razgovor s cigareto v ustih, zadahom, strgani, da jih ja ne bomo vzeli. Problem je, ker je na zavodu samo 15 odstotkov delovno sposobnih. Tudi Evropa ima problem. Po Nemčiji celotne flote stojijo. Pri nas takšnih težav še ni, vzamemo mlade od 20 do 25 let, večinoma iz Bosne in Srbije. Potem delajo pet let, po petih letih dobijo stalni vizum in gredo delat v Nemčijo. Pa ne zaradi plače. Zato ker tam žena in otroci dobijo takoj zaposlitev, pri nas pa ne. Tako sem v zadnjih štirih letih izgubil osem vrhunskih šoferjev. Ti mi veliko pomenijo, bili so pridni, pošteni in pripadni podjetju.«

Foto: Mavric Pivk/Delo

Kljub temu Pišek ostaja optimist. Nadaljuje rast skupine, naslednji cilj je mali logistični center. Prva faza bo stala do štiri milijone evrov, naslednja od 15 do 17 milijonov evrov. Tu upa na evropska sredstva: »Del zemljišča bi lahko odkupila občina, da bi šlo za javno-zasebno partnerstvo. To je edini način, ki dovoljuje evropski denar. Tudi konjeniški center so v Celju postavili na takšen način.«

Ima pa Pišek že nove načrte. Za intermodalni logistični center na Hudinji. »Celje potrebuje razvoj in potencial. Naredili bomo poslovni načrt in šli na sklade v London, Peking, New Delhi ... Denarja je, kolikor hočeš. Ampak treba je najti dober projekt,« še poudarja Pišek.