Labena po uspešnem lanskem letu še z novimi zmogljivostmi

Njihov laboratorij omogoča hitre in inovativne laboratorijske rešitve na področju molekularne biologije in analitike.

Objavljeno
16. maj 2019 05.50
Posodobljeno
16. maj 2019 05.50
Labenin laboratorij BIA Separations C.R.O. omogoča hitre in inovativne laboratorijske rešitve na področju molekularne biologije in analitike. FOTO: Manca Mrzelj/Delo
Ljubljana – Nominiranci za Delove podjetniške zvezde so lani večinoma povečevali prihodke in število zaposlenih ter postali bolj dobičkonosni, kažejo bilance podjetij, ki jih je objavila Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Podjetje Labena, ki skrbi za celostne rešitve v laboratorijski in procesni analitiki, leta 2018 pa je bilo tudi eno izmed desetih nominiranih za Delovo podjetniško zvezdo, je letos ob 25-letnici obstoja tudi širilo svoje zmogljivosti. Odslej Labenin laboratorij v Ljubljani BIA Separations C.R.O. omogoča hitre in inovativne laboratorijske rešitve na področju molekularne biologije in analitike.

Direktor Labene Borut Čeh je pojasnil, da je bila prva pisarna v Ljubljani leta 1993, danes pa imajo še sedem pisarn v regiji, ki se nanašajo večinoma na prodajo, podporo in aplikacijo visokotehnološki opremi. Leta 2008 so odprli oddelek za raziskave in razvoj, tako da so registrirani tudi kot znanstvena institucija na Agenciji za raziskave in razvoj RS. V Labeni imajo več kot 70 zaposlenih in v vsej regiji okoli 1500 partnerjev, s katerimi poslujejo. Pred dvema letoma so tudi ustanovili lastno proizvodnjo visokokakovostnega laboratorijskega pohištva. Želijo si, kot poudarja direktor, pristati med največjimi regijskimi podjetji v ponudbi visokotehnološke opreme ter biti resen igralec na zahodnoevropskih trgih pri laboratorijski analitiki na področju farmacevtike in zdravstva.
 

Uspešno lansko leto


Labena je leta 2018 po besedah direktorja Čeha ustvarila 4,1 milijona evrov prihodkov, kar je približno 15 odstotkov več kot predlani. Regija je imela 20-odstotno rast in je ustvarila 8,9 milijona evrov prihodkov. »Dobiček v Sloveniji je bil okoli 350.000 evrov, to pa zato, ker smo imeli veliko investicij. Tudi zaposlili smo veliko ljudi. V skupini je zdaj 72 zaposlenih, v Sloveniji okoli 30 v laboratoriju. Trenutno imamo odprti dve zaposlitvi za laboratorij. Načrtovana rast prihodkov je med 15 in 20 odstotki; pričakujemo tudi večji dobiček,« je pojasnil Borut Čeh in dodal, da imajo v laboratoriju že doslej za 95-odstotno zapolnjenost kapacitet podpisanih pogodb. V prihodnjih dveh letih nameravajo še okrepiti zahodne trge.

image
Labena je leta 2018 po besedah direktorja Boruta Čeha ustvarila 4,1 milijona evrov prihodkov, kar je približno 15 odstotkov več kot predlani. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Ustanoviteljica podjetja in generalna direktorica skupine Labena Irena Lemut Čeh je pojasnila, da njihovi začetki segajo v leto 1993, od takrat so se regijsko razširili, leta 2015 pa so razširili dejavnost še na omenjeni laboratorij. »Trajalo je nekaj let, ker se organsko širimo in počasi obnavljamo prostore. Laboratorij za farmacevtsko analitiko, ki dela s farmacevtsko industrijo in ga vodi Mira Kordiš Krapež, je že dolga leta v teku; leta 2015 smo namreč od podjetja Bia Separations iz Ajdovščine prevzeli dejavnost, ljudi, prostore in vse certifikate. Drugi pa je nov laboratorij za molekularno biologijo, ki ga vodi Rok Košir.« V omenjeno naložbo so od leta 2015 vložili najmanj štiri milijone evrov, financirali so jo s posojilom banke SID in Slovenskega podjetniškega sklada (skupaj 50 odstotkov), preostalo pa iz lastnih sredstev.
 

Od analize zdravil ...


Bia Separations C.R.O. je sestavljena iz analitičnega in molekularnega laboratorija. Kot pravi vodja Mira Kordiš Krapež, je bil analitski laboratorij Bia Separations C.R.O. ustanovljen prav tako leta 1993, glavna dejavnost pa je analizno preizkušanje zdravil, kontrola njihove kakovosti in izvajanje projektov za znane naročnike, ki so velika farmacevtska podjetja. »Sodelujemo z naročniki, farmacevtskimi družbami v Sloveniji in tujini; naše stranke so iz Avstrije, Nemčije, Švice, Francije in Švedske. Registrirani smo pri ameriški agenciji za zdravila in trikrat certificirani: v letih 2001, 2009 in 2014. Že od leta 2011 pa imamo dovoljenje za proizvodnjo zdravil, za analizno preizkušanje zdravil in analizno preizkušanje uvoženih zdravil. Ta certifikat nam omogoča sodelovanje s farmacevtsko industrijo.« Prostori obsegajo okoli 500 kvadratnih metrov laboratorijev in študijskih sob, kjer se pripravljajo projekti, analizna dokumentacija in izdajajo analizni certifikati.


image
Vodja laboratorija za farmacevtsko analitiko Mira Kordiš Krapež, direktor Labene Borut Čeh, ustanoviteljica Labene Irena Lemut Čeh in vodja laboratorija za molekularno biologijo Rok Košir. FOTO: Manca Mrzelj/Delo

 

... do molekularne biologije


Molekularni del je pravzaprav nova pridobitev Labene, pa je poudaril vodja laboratorija za molekularno biologijo Rok Košir in dodal, da so začeli leta 2017 in v tem razmeroma kratkem času že precej naredili. »Laboratorij je opremljen z različnimi biološkimi materiali, tudi z diagnostiko in gensko spremenjenimi organizmi. S tem pokrivamo področja diagnostike, vede o življenju, biofarmacevtike, zato vam bomo karkoli v zvezi z DNA ali čim podobnim tudi naredili.« Po Koširjevih besedah imajo v teku 20 različnih projektov, tako z domačimi razvojno-raziskovalnimi institucijami kot tudi z institucijami iz tujine.

Med drugim se ukvarjajo z okoljsko DNA, kar po besedah Roka Koširja pomeni, da lahko na primer izpred Kraške jame vzamejo vodo in ugotovijo, ali živi v tej jami proteus ali ne. Lahko tudi preverjajo, ali so v jezerih ali rekah prisotni invazivni organizmi, na primer paraziti. Celični laboratorij pa je podporna funkcija temu. »V celičnem laboratoriju delamo analize celičnih linij, ki se uporabljajo za proizvodnjo bioloških zdravil.« Torej, kot poudarja Košir, gre za tri glavne segmente: biofarmacevtiko, diagnostiko in okoljsko aplikacijo.

image
Novi prostori Labeninega laboratorija v Ljubljani. FOTO: Manca Mrzelj/Delo


Za hitrejše odkrivanje raka pa do algoritmov za nogometaše


Kot pravi Košir, so v laboratoriju delali analize za raka debelega črevesa – to je detekcijo redkih mutacij v krvi, v plazmi; pa tudi detekcijo rezidualne bolezni. »To pomeni, da nekoga z levkemijo sicer ozdravijo, vendar pri tem na žalost ne ubijejo vseh celic. Zato se po določenem času ta kolon lahko začne spet razmnoževati in mi to lahko detektiramo hitreje kot z dosedanjimi tehnikami.«

Za ZDA pa bodo poskušali narediti nov pristop k oceni tveganja poškodb križne vezi – gre za multidisciplinarni pristop, tako genetike kot tudi fizioloških testov in življenjskega sloga nogometašev, treninga itd. Na podlagi tega se po Koširjevih besedah naredi algoritem, ki bo znal za posameznega športnika napovedati, ali je bolj ali manj dovzeten za te poškodbe; temu se bo nato prilagodil tudi način treninga.