Vendar glede na stanje digitalizacije v Sloveniji in tudi v EU Šutanovac dodaja, da je uporaba širše množice podatkov v podjetju (in zunanjih podatkov) še razmeroma slaba, zlasti pri manjših podjetjih. Za vzpostavitev pametnega odločanja so potrebni podatki in digitalizacija poslovanja, pri tem pa ne smemo pozabiti potrebe po ustreznih kadrih s poznavanjem analitike podatkov, tehnologije in tudi poslovanja podjetja. »Povezovanje teh znanj je ključno,« še pravi Šutanovac.
»Stopnja zavedanja v našem gospodarstvu niti ni tako katastrofalna, čeprav je po naši letošnji raziskavi še vedno malo pod globalnim povprečjem. Problem je razlika med zavedanjem in dejanjem,« pa pojasnjuje dr. Nenad Filipović, predavatelj strategije, vodenja sprememb in poslovne etike in direktor projektov MBA v IEDC – Poslovni šoli Bled. Občutnejše spremembe poslovnih modelov pri ogromni večini podjetij še vedno ne opažamo, pri čemer je zanimivo, da se vodilni pri tem ne sklicujejo na pomanjkanje denarja. Največje ovire so pomanjkanje ustreznega kadra, premalo organizacijskega znanja o digitalizaciji ter organizacijska kultura, ki ne podpira sprememb in ni skladna s potrebami digitalnega poslovnega modela, še pravi Filipović.
Analiziranje velikih količin podatkov
»Pri tekmovanju v razumevanju potrošniških navad kupcev in zagotavljanju popolne potrošniške izkušnje morajo podjetja uporabljati vse več aplikacij in poslovnih orodij, ki spremljajo in analizirajo velike količine podatkov, saj le tako lahko kupcem ponudijo več vrednosti. S tem krepijo vez med kupcem in podjetjem, posledica pa je boljša in uspešnejša lojalnost kupca znamki,« pojasnjuje Goran Djuratović, direktor sektorja finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih. In dodaja, da pri tem podjetja večkrat vstopijo v sodelovanje, partnerstvo, združitve ali prevzeme z drugimi podjetji iz iste ali različnih panog z jasnim ciljem utrjevanja in povečevanja tržnega deleža in zagotovitve dolgoročnega partnerstva.
Novi poslovni modeli zahtevajo tudi nova znanja in veščine zaposlenih.
»Tovrstna preobrazba se aktivno dogaja tudi že v slovenskem poslovnem prostoru. Lep primer je podjetje Petrol, ki se je v zadnjih letih uspešno transformiral iz single service podjetja v vse bolj tehnološko, h kupcu usmerjeno lyfetime podjetje, kar imajo, zelo pomembno, zapisano tudi v svojem poslanstvu. Vse to je Petrol dosegel z večkanalno preobrazbo na različnih ravneh, od primarnega ponudnika goriv in energije do povečevanja vrednosti pri kupcu s celovito ponudbo in odlično uporabniško izkušnjo (MBills, prevzem in oddaja pošiljk, trgovina, stop and eat …),« še pravi Djuratović iz KD Skladov.
Od osnovne dejavnosti do robotike
V družbi BTC so zasnovali in že izvajajo vrsto konkretnih projektov na različnih področjih, s katerimi bodo postali prava podatkovna družba. Prek projektov bodo zajemali najrazličnejše podatke, z njihovo obdelavo pa dobili celovite informacije za podporo odločanju na področju upravljanja infrastrukture, nakupovalne izkušnje za njihove obiskovalce ali pa jih bodo z upoštevanjem ustreznih zakonskih omejitev in regulativ v uporabo namenili svojim poslovnim partnerjem.
Gre za nove poslovne modele in projekte ne samo v osnovni dejavnosti BTC (ki je trženje poslovnih nepremičnin ter logističnih storitev na medorganizacijskem trgu – B2B), ampak tudi širše. Skupaj s strateškimi partnerji so tako že pred štirimi leti vzpostavili ekosistem za napredna in zagonska podjetja pospeševalnik ABC in ta danes predstavlja regijsko stičišče med inovacijami, naložbami in gospodarstvom.
Priložnosti, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija, so usmerili v nadgradnjo poslovnega modela B2B v osnovni dejavnosti z inovativnimi poslovnimi rešitvami. Tako je na območju ljubljanskega BTC Cityja, ki ga sestavljajo različne vsebine, ciljne javnosti ter gradbena, prometna in tehnološka infrastruktura, nastalo realno testno okolje oziroma tako imenovani BTC Living Lab, namenjen razvoju in testiranju vseh vrst programske in strojne opreme. Tu načrtujejo razvoj novih poslovnih modelov predvsem na področjih učinkovite rabe energije, upravljanja pametnih mest, razvoja tehnologij na podlagi veriženja podatkovnih blokov, razvoja naprednih rešitev na področju upravljanja trgovske dejavnosti ter razvoja rešitev na področju trajnostne mobilnosti. Prav na zadnjem se kažejo največji uspehi, ki se odslikavajo v projektu »Autonomous Vehicles Living Lab BTC City Ljubljana«. Ta bo tudi temelj za oblikovanje novih poslovnih modelov na drugih področjih. Poleg tega s premišljenimi koraki vstopajo tudi na področje robotike, in sicer prek poslovnega sodelovanja s podjetjem RoboticsX ali prek prvih robotskih testiranj v logistični dejavnosti.
Kot pravi glavni izvršni direktor BTC Damjan Kralj, pa nova področja zahtevajo tudi nova znanja in veščine zaposlenih. Ko je treba nadgraditi obstoječe digitalne kompetence in veščine zaposlenih, spodbujajo in omogočajo stalna izobraževanja doma in v tujini. Motivirajo tudi k inovativnosti, razvoju in implementaciji idej, ki zahtevajo krajše roke, za kar so ustanovili lastno zagonsko podjetje Phoenix. Na novih področjih pa novačijo zunanje strokovnjake oziroma internim ponujajo prenos znanj od sodelujočih poslovnih partnerjev.
Inovacije krepijo konkurenčno prednost
Digitalizacija in trajnostni razvoj spreminjata vsakodnevno poslovanje podjetij, zato tu nastopijo inovativni poslovni modeli, saj z njimi podjetja iz različnih panog ohranjajo in utrjujejo svoj položaj na trgu. Temu pritrjujejo tudi v družbi Pivovarna Laško Union, katerih strateške usmeritve izhajajo iz strateških usmeritev družbe Heineken. Ključna strateška usmeritev tega do leta 2020 pa je, da pijače na vseh trgih, kjer nastopajo s celovitim portfeljem izdelkov, zasedajo prvo ali močno drugo mesto. Pet stebrov za uresničevanje te usmeritve je, kot navajajo v družbi: rast prihodkov, krepitev učinkovitosti, trajnostni razvoj, vključevanje in razvoj zaposlenih ter digitalna povezanost.
V Pivovarni Laško Union še poudarjajo, da so pomemben kazalnik njihove razvojne usmerjenosti tudi inovacije, saj krepijo njihovo konkurenčno prednost. Tako so samo v zadnjih treh letih na domačem in tujih trgih uvedli več kot 60 novih izdelkov. Zajemajo skoraj vsa področja, od novih kategorij pijač, novih vrst piva in brezalkoholnih pijač do prenove embalaže in novih tehnologij za točenje piva. »Samo v zadnjih treh letih smo na trg lansirali inovativne uspešnice, kot so nefiltrirano pivo Union, pale ale Union, Laško nepasterizirano ter nova kategorija cider. Novo kategorijo na področju osvežilnih pijač ustvarja voda Zala z različnimi okusi, tudi brez sladkorja in različica z mehurčki. Leto 2019 pa je začela ljubljenka mlade generacije Sola, saj je vstopila še v povsem novo kategorijo 100-odstotnih sokov, pomaranča in jabolko,« navajajo v družbi. Tudi prihodnost bo v znamenju inovacij, ki bodo navdušile z okusom in bodo odlična izbira za vsako – družabno in odgovorno – priložnost. Gre za program pijač pod imenom Izbira 0,0 %, ki prinaša izdelke z znižano vsebnostjo alkohola oziroma popolnoma brez alkohola.
Za vzpostavitev pametnega odločanja so potrebne velike količine podatkov in digitalizacija poslovanja.
»Eden temeljnih stebrov našega trajnostnega razvoja je tudi odgovorno pitje, pri čemer potrošnike z različnimi projekti, kot je Ko voziš, je tudi eno pivo preveč, spodbujamo in opozarjamo, da so pri pitju alkohola odgovorni. Pivovarna Laško Union svojo vlogo pri tem jemlje resno, zato k odgovornemu pitju proaktivno spodbujamo. O tem ne le govorimo, pač pa to tudi delamo. Tudi z možnostjo odgovorne izbire, Izbire 0,0 %, kot sestavnega dela zdravega načina življenja, izbire družabnih srečanj ali poslovnih druženj,« še navajajo. Maja so tudi ustanovili novo podjetje za spletno prodajo – Pivovarno Laško Union Online, ki je vzpostavilo spletno trgovino Rundasekunda.si, s katero se še bolj približujejo končnim kupcem.
Spodbude za podjetja
Nujen pogoj za sledenje razvojnim spremembam, novim tehnološkim možnostim in zahtevam trga (kar se kaže v novih poslovnih modelih) so pravočasne in dovolj močne naložbe v znanje in razvoj. Medtem ko velika, konkurenčna podjetja to uspešno in vestno počnejo, je pri mikro, malih in srednjih, ki so, kot je splošno znano, hrbtenica gospodarstva, to lahko precejšen problem. Slovenija je bila lani po indeksu digitalnega gospodarstva na 15. mestu v EU. Ker bi vlada želela rezultat kmalu izboljšati vsaj za dve mesti, je segla v proračunsko mošnjo. Pripravila je program podpore digitalizaciji in digitalni transformaciji mikro, malih in srednjih podjetij, v katerem bo tem do leta 2023 ponudila skupno 32 milijonov evrov spodbud.
Tako je gospodarsko ministrstvo prek svojega Slovenskega podjetniškega sklada spomladi objavilo tudi sklop vavčerjev (spodbud malih vrednosti do 10.000 evrov) za mala in srednja podjetja (MSP), s katerimi spodbujajo izboljšanje digitalnih kompetenc, izdelavo digitalne strategije, izboljšanje kibernetske varnosti, digitalni marketing in tržne raziskave tujih trgov. Na voljo pa so še drugi razpisi za podporo MSP, na primer za njihovo digitalno transformacijo. Podjetja bodo zgolj za digitalizacijo do leta 2023 lahko počrpala skupno do 8,5 milijona evrov oziroma po okoli dva milijona na leto. S temi sredstvi bodo v končni fazi lahko povečala svojo konkurenčnost, dodano vrednost oziroma prihodke od prodaje. Ključna področja digitalizacije jim država pomaga finančno pokriti z do 60 odstotki naložbe ali največ deset tisočakov, pri tem pa jim pomagajo preverjeni strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami.
Konec julija je Slovenski podjetniški sklad začasno zaprl dva vavčerska javna poziva, ki se nanašata na področje digitalizacije, in sicer vavčer za digitalne kompetence in vavčer za digitalni marketing.