Splošna naravnanost v trajnostno potrošnjo ostaja imperativ

Epidemija je trendom, ki jih narekujejo milenijci in generacija Z, samo začasno zmešala štrene.

Objavljeno
16. julij 2020 06.00
Posodobljeno
16. julij 2020 06.00
Iniciativa »Julij brez plastike« potrošnike nagovarja, naj se vsaj v tem mesecu poskušajo odpovedati vsaj eni plastični razvadi za enkratno uporabo. FOTO: Vincent West/Reuters
Trajnostna naravnanost se je počasi, a vztrajno začela zajedati v DNK vseh resnih in ambicioznih podjetij. Izkazala se je tudi v prizadevanjih za zmanjšanje plastične embalaže, ki je eden največjih onesnaževalcev planeta. Trgovci so pritegnili pobudi države in direktivi EU in v svoje poslovne strategije vnesli zaveze o zmanjšanju uporabe plastičnih vrečk, o prenehanju prodaje različnih plastičnih artiklov za enkratno uporabo.

Vračati sta se začela načina refil (polnjenje v prineseno embalažo za večkratno uporabo) in rinfuza (razsuto stanje). Zdelo se je, da bo slikam v plastiki zadušenih rib in nasvinjanih morskih obal kmalu odklenkalo.

Ampak – epidemija je pomešala štrene. Na kratek rok tempo vendar narekujejo potrošniki, kupci. In ti v trgovinah iznenada – iz zdravstvenih in higienskih razlogov – niso več mogli brez plastičnih rokavic, posegali so predvsem po zapakiranih živilih, tudi embaliranem sadju, zelenjavi, kruhu …, da je le bilo zaščiteno pred prsti neznancev. Tudi tisti, ki so prej prisegali na svežo, zdravo hrano, so začeli kopičiti zaloge, proizvodnja in prodaja konzervirane hrane sta dobesedno eksplodirali.
 

Korona je malo ponagajala


Trenuten vzgib ali nespodbuden korak nazaj? Smo se zaradi nove nevarnosti odpovedali okolju prijaznejšemu načinu življenja in trošenja? Niti ne, odgovarja Nikola Vuković, partner v svetovalni družbi Boston Consulting Group (BCG): »Kot kažejo naše raziskave obnašanja potrošnikov v jugovzhodni Evropi, bo še naprej narekoval trende na tem področju zlasti novi potrošnik, to so milenijci in generacija Z. Podjetja so pred zdravstveno krizo sledila povpraševanju in potrošnikovim zahtevam, zato so bili krožno gospodarstvo, embalaža, inovacije vse doslej velik biznis.

Po epidemiji bo seveda zdravje še nekaj časa v prvem planu in bo zasenčilo dotedanje prioritete, načeloma pa se bo splošna usmeritev v trajnostno potrošnjo nadaljevala. Reševanje problemov s plastiko bo ostalo ena pomembnih nalog podjetij, raziskave in inovacije bodo šle v smeri: pakirati da, a v inovativno embalažo, ki bo manj škodovala okolju. Raziskave namreč kažejo, da je posebno novi potrošnik pripravljen za to tudi nekaj več plačati. Podjetja bodo iskala nove poslovne modele in poskušala na tej podlagi vzpostaviti lojalnostne programe.«



Celo analitike BCG so v zadnjem času nekoliko presenetila stališča podjetniških strategov. Pričakovali so, da bodo podjetja želela redefinirati strategije rasti zaradi sprememb v potrošnji, pa je, denimo, tudi kar nekaj živilcev vse svoje moči usmerilo v razmišljanje, kako strategijo rasti kombinirati s strategijo vzdržnosti, predvsem v zvezi z embalažo.

Tudi Češka, Poljska, srednja in vzhodna Evropa gredo v tej smeri, ugotavlja Vuković, podjetja so pripravljena investirati v trajnostno proizvodnjo, in to ne le za splošno družbeno dobro, ampak zato, ker se zavedajo, da bo to v prihodnosti utrdilo njihov položaj na trgu in prineslo tudi ekonomske učinke.

Balkan za državami srednje in vzhodne Evrope po mnenju sogovornika v tem razvoju nekoliko zastaja. Posamezna podjetja so sicer dosegla že velike premike pri embalaži, obdobje po epidemiji pa bo proizvajalcem blagovnih skupin, ki jih je kriza bolj prizadela, zagotovo vzelo nekaj sape pri izvajanju trajnostnih ukrepov, saj bo njihova prva skrb preživeti čas krize.


Do trajnosti po dveh tirih


Trajnostna naravnanost se torej gradi dvotirno, v ponudbi in povpraševanju, eno brez drugega ne gre. Ker smo ravno sredi julija, naj najprej omenimo hvalevredno globalno pobudo, ki se ji pridružuje tudi Slovenija: »julij brez plastike« ali »Plastic Free July«. Pri tem velja pripomniti, da gesla ne gre jemati čisto dobesedno. Ni si mogoče zamisliti, da bi iz našega življenja izrinili prav vso plastiko. Gre za to, da se njena količina zmanjša, da izločimo tisto, ki jo uporabimo samo enkrat, nato pa zavržemo, in tisto, ki je ni mogoče reciklirati. Njeno nadomeščanje odpira širok prostor za raziskave in inovacije.

image
Podjetniki ugotavljajo, da je slamice mogoče izdelati tudi iz trave. FOTO: Yen Duong/Reuters


Kakorkoli, pobuda se začne s 3. julijem, svetovnim dnevom brez plastičnih vrečk. »Plastic Free July« (julij brez plastike) živi že desetletje, pritegnil pa je milijone potrošnikov po vsem svetu. Izhaja iz principa, da je za vsako dolgo pot potrebnih veliko drobnih korakov.

Potrošnike nagovarja, naj se vsaj v tem mesecu poskušajo odpovedati vsaj eni plastični razvadi za enkratno uporabo, izdelku iz plastike, plastični vrečki, embalaži, slamici. Nadomestijo naj jih s trajnostnimi izdelki, ki sledijo načelom krožnega gospodarstva. Prebivalcem deli nasvete za življenje z manj plastike. Pozitivne misli na to temo širijo ekologi, komunalna podjetja, institucije pa tudi gospodarske družbe.

Nosilci sprememb bodo startupi

»Nosilci trajnostne transformacije poslovnih modelov na vseh področjih bodo startupi,« je prepričan direktor ABC Acceleratorja Grega Potokar, ki opaža, da so v trendu prav inovacije s področja trajnostnih rešitev. V porastu so zelene ideje in rešitve, ki odgovarjajo na okoljske zadrege v naši družbi pa tudi na evropske in državne iniciative, ki ponujajo nagrade in izobraževanja na to temo.

ABC Accelerator kot partner sodeluje v več projektih, ki se ukvarjajo s trajnostnimi izzivi. Na hackathonu Greenvizija, ki ga je organiziral CER, je zmagala prav »njihova« ekipa, ki je za Lumar razvila idejo modularnega vrta za samopreskrbo in kompostiranje. V portfelju ABC Accelerator je vedno več trajnostno usmerjenih startupov, na primer Symvaro, Transfer Hero, Authland, VeeMee, Optifarmm, Luana in Soplaya, ki s svojim uspehom na trgu dokazujejo, da postaja trajnost eden ključnih elementov, ne glede na področje dela.


Druga plat iste zgodbe so proizvodna podjetja. Ta, kot rečeno, ne izhajajo le iz okoljskih vzgibov, ampak je preobrazba v smeri trajnosti pogoj za dvig njihove mednarodne konkurenčnosti in povečanje izvoza. Taka transformacija pa je zajeten zalogaj, v podjetjih narekuje večje in zelo konkretne spremembe v delovnem procesu in fizični proizvodnji, in te terjajo tudi znatne finančne vložke.

Malim in srednjim podjetjem zato ponuja roko država; javna agencija Spirit razpisuje spodbude za trajnostno poslovno strateško transformacijo in razvoj novih poslovnih modelov za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti. Subvencionirala bo vsaj 60 malih in srednjih podjetij.


Trgovski zgled


Vmesni člen med proizvajalci in kupci so trgovci. Njihovo ravnanje je spodbuda in zgled tako dobaviteljem kot tudi potrošnikom. Slovenski trgovci dokazujejo svojo trajnostno usmerjenost ne samo s pristopom h kodeksu za zmanjšanje prodaje nosilnih plastičnih vrečk, ampak s številnimi potezami, s katerimi vnašajo spremembe v svoje poslovanje in vzgojo ter ozaveščanje kupca. V Sparu na primer sledijo svoji ekološki zavezi, s katero zmanjšujejo količine plastične embalaže, uporabljajo biorazgradljive materiale in spodbujajo večkratno uporabo embalaže.

image
FOTO: Jeenah Moon/Reuters


Tako so z letošnjim aprilom prenehali prodajati plastične izdelke za enkratno uporabo (krožnike, pribor, slamice) in jih nadomestili z novimi, izdelanimi iz okolju prijaznejših surovin – iz vlaken sladkornega trsa, ki omogočajo kompostiranje in so biorazgradljiva, iz brezovega lesa in iz papirja, ki ga reciklirajo in ponovno uporabijo.

Ker je embalaža v domeni proizvajalca, lahko trgovec vpliva nanjo le deloma, več manevrskega prostora pa ima pri izdelkih trgovske blagovne znamke (katerih delež v ponudbi raste). Tako so v Sparu nekatere izdelke »preoblekli« v reciklabilno plastiko in zmanjšali potrebe po novoizdelani.
 

Karton namesto plastike


V mnogo primerih je plastiko nadomestil karton, pri tekočinah pa steklo. Jogurtovim lončkom so stanjšali stene in jih obdali z biorazgradljivim kartonskim ovojem, da so ostali trdni. Tako se embalaža lahko razstavi, loči in učinkovito reciklira. Ključ do ponovne uporabe plastične embalaže je namreč njena sestava; reciklirati jo je mogoče le, če je izdelana iz enega tipa plastike.

Ne samo embalaža, tudi izdelki postajajo bolj trajnostni. Ponudili so nakupovalne torbe za večkratno uporabo iz recikliranih plastenk, trajne, pralne, priročne mrežaste vrečke za sveže sadje in zelenjavo, na postrežnih oddelkih in v restavracijah pa so omogočili tudi nakup z lastno, prineseno embalažo. Ledino so zaorali tudi s polnilnim avtomatom z naravnimi tekočimi čistili in izdelki za dom, ki jih lahko potrošniki polnijo v svojo embalažo.

Tako podpirajo tudi mlado, izrazito ekološko in trajnostno usmerjeno podjetnico iz projekta Štartaj Slovenija. Ker je uporaba palmovega olja ekološko sporna (posledica povečanega povpraševanja je pretirano krčenje deževnih gozdov, ki so pljuča planeta), so ga v Sparu pri izdelavi več kot 60 izdelkov lastne blagovne znamke opustili.