To je med drugim poudaril Stojan Petrič, predsednik uprave družbe FMR, predsednik nadzornega sveta družbe Kolektor Holding in predsednik strokovne komisije, ki bo med desetimi nominiranimi malimi in srednje velikimi podjetji izbrala letošnjo Delovo podjetniško zvezdo. Dodal je, da so spremembe v razvoju in rasti ekonomije proces evolucijskega razvoja in so konstante; v primerjavi s preteklostjo pa je ta proces bistveno hitrejši. »Uspešnost prilagajanja spremembam je pogoj za obstanek, zato ni vprašanje da ali ne se prilagajati, ampak s čim in kako. S čim pomeni imeti ustrezen strokovni kader in finančni kapital. Kako pa pomeni razumevanje novih tehnologij in zahtev končnih kupcev.«
Po Petričevih besedah je za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji značilno hitro prilagajanje spremembam. »Velik del slovenskih velikih podjetij je bil v zadnjih letih prodan tujemu kapitalu. Ta podjetja se prilagajajo v ohranjanju in razvijanju proizvodnje oziroma storitev za novega lastnika.« Petrič verjame, da bodo uspešna podjetja, ne glede na velikost, ki se bodo odzvala na izzive z avtomatizacijo in robotizacijo v vseh njihovih notranjih procesih ter v končni fazi v iskanju rešitev s postavitvijo pametnih tovarn.
Z makroekonomskega vidika oziroma nacionalnega vidika vsaka družba potrebuje nekaj velikih sistemov, ki s svojimi kompetencami razvojno in tržno nastopajo na svetovnem trgu. »Taki sistemi vežejo nase mala in srednje velika podjetja, ki z njimi rastejo, presežek kapacitet pa prodajajo na tujih tržiščih. Pri tem bodo morala tržne in razvojne kompetence nadgrajevati s trajnostno naravnanostjo in 'eko' modeli. Že dejstvo, da je EU namenjala velik del sredstev (1/4) podjetjem, ki bodo te zahteve izpolnjevala, kaže na usmeritev in izbor poslovnih modelov prihodnosti. Še enkrat poudarjam, da potrebujemo programsko, tržno in razvojno fleksibilnost ter internacionalizacijo človeškega potenciala,« je pojasnil predsednik strokovne komisije Stojan Petrič in dodal, da bo ključna usmeritev iskanje strokovnega kadra, povezovanje tega z institucijami znanja ter iskanje rešitev v državni regulativi, ki bo to povezovanje pospeševala.
Kakšna podjetja bodo kos izzivom
V Sloveniji moramo, kot lahko razberemo iz rezultatov mednarodnih raziskav, po besedah člana strokovne komisije Aleša Cantaruttija, sicer državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v podjetjih še več vlagati v kadre, v izboljšanje digitalnih kompetenc zaposlenih, saj bomo le tako dosegli spremembo miselnosti, ki je nujna za uspešno digitalno transformacijo gospodarstva. Slovenija je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe trenutno na 16. mestu med državami članicami EU, po raziskavi mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta o svetovni digitalni konkurenčnosti smo na 34. mestu med 63 državami, na lestvici svetovnega gospodarskega foruma o globalni konkurenčnosti, ki kaže, da brez investiranja v sodobne tehnologije in digitalne kompetence ne bo bistvenega dviga produktivnosti, smo na 35. mestu med 140 državami.
»Zavedati se moramo, da je digitalizacija ključna za nadaljnji razvoj in rast podjetij ter ohranitev in izboljšanje konkurenčnih prednosti. Razvojna politika ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na področju digitalizacije in digitalne transformacije gre prav v tej smeri; z različnimi ukrepi na področju digitalizacije in digitalne transformacije si želimo spodbujati rast in razvoj podjetij ter zagotavljati njihovo prilagodljivost hitro spreminjajočim se razmeram na svetovnem trgu,« je povedal Cantarutti.
Tudi član strokovne komisije, ekonomist Dušan Mramor, je ocenil, da so posamezna podjetja gotovo v tem trendu, vendar povprečje slovenskih podjetij ni. Tudi po mnenju člana strokovne komisije Luke Podlogarja, predsednika uprave KD Skladi, v večini panog družbe niso dovolj pripravljene na digitalizacijo. »Veliko gospodarske rasti je bilo v zadnjem času od začetka krize ustvarjene s povečevanjem zaposlenosti, ne pa produktivnosti. Pri produktivnosti imamo še veliko rezerve,« je pojasnil Mramor in dodal, da precej zaostajamo za povprečno produktivnostjo v državah EU oziroma evrskega območja. »Res je, da je bilo precej brezposelnosti in da podjetja lažje povečujejo proizvodnjo s povečevanjem zaposlenosti, kadar so take razmere. Zdaj je zaposlenost bolj ali manj na najvišji možni ravni, zato bo treba povečevati produktivnost.« Vsem tem izzivom bodo kos podjetja, ki bodo povečevala rast s produktivnostjo, in to takšno, ki se bo povečevala predvsem zaradi znanja, je dodal Mramor.
Po Podlogarjevi oceni v večini panog družbe niso dovolj pripravljene na digitalizacijo. Predvsem manjka kadrov, ki bi razmišljali o priložnostih, ki jih ponuja digitalizacija, ter spremembah v industrijski organizaciji, ki jih prinaša. Kot pri marsičem bodo tem izzivom po Podlogarjevih besedah kos predvsem podjetja, ki bodo zaobjela digitalizacijo na vseh ravneh poslovanja in okrog nje zgradila svojo strategijo. »Včasih zaradi majhnosti trga lokalni ponudniki, posebno v storitvenih dejavnostih, težje digitalizirajo procese, saj to večkrat zahteva večje finančne vložke. Digitalizacija velikokrat zmanjšuje stroške za potrošnike in daje novo uporabniško izkušnjo, a težava je v tem, da za to potrebujemo primeren obseg baze potrošnikov.«
Za jasne vizije potrebujemo jasne strategije
Tudi o trajnosti v Sloveniji premalo govorimo, to temo bolj povezujemo z ekologijo in učinkovito porabo energije, čeprav je precej širša. »Za mnoge proizvodne družbe je trajnost že nekaj časa del realnosti. Tudi pri upravljanju premoženja, na primer, nekateri finančni subjekti že nekaj časa zasledujejo politike socialno odgovornega investiranja ter se izogibajo nakupom finančnih instrumentov družb, ki onesnažujejo okolje (npr. proizvajalci elektrike, ki uporabljajo premog), ali uporabljajo sporne prakse, kot je podkupovanje (npr. nekatere farmacevtske družbe). Na splošno se v podjetjih premalokrat vprašamo, kaj lahko vsak dan naredimo za zmanjševanje vpliva na okolje – npr. z ukinitvijo vode v plastenkah in brezpapirnim poslovanjem (pa smo spet pri digitalizaciji),« je povedal predsednik uprave KD Skladov.
Po oceni člana strokovne komisije Iztoka Novaka, direktorja podjetja Polycom, ki je bil lani Delova podjetniška zvezda, so uspešna podjetja v procesu transformacije v digitalizirano poslovanje oziroma poslovanje 4.0 podjetja z jasno vizijo, kakšna mora biti proizvodnja. Za takšno vizijo morajo podjetja imeti jasno strategijo, ki jih bo pripeljala v ciljno stanje proizvodnje do leta 2024. »Za primerno odločanje o implementaciji ustreznih najsodobnejših IK-tehnologij je treba poznati te tehnologije in odločati o njihovi implementaciji v primerni fazi razvoja. V praksi velikokrat poslušamo visokoleteče, pogosto posplošene izraze (4.0, oblak …), za katerimi se skriva marketing. Za resničen napredek znotraj organizacij je treba uporabljati manj nadrealistične izraze. Uspešni slovenski implementator IK-tehnologij mi je nekoč rekel, da lahko velik sendvič hitro pojemo z majhnimi grižljaji,« je povedal Novak.
Dodal je, da prehitro odločanje za tehnologije lahko vodi v implementacijo nedovršenih in nedelujočih tehnologij ter prevelike naložbe, medtem ko prepočasno odločanje o implementaciji tehnologij lahko pomeni izgubo konkurenčne prednosti. Po Novakovih besedah so kriteriji obstoj vizije in strategije, stopnja implementacije v praksi ter obstoj menedžmenta ali ekipe, ki razume, katere IK-tehnologije so uporabne in katere ne.
Z globalizacijo podjetništvo večja vrednota
Z vzpostavitvijo močnejšega podpornega okolja za podjetništvo na državni ravni se posamezniki lažje odločijo za podjetniško pot kot pred 20 leti, meni Luka Podlogar. »Z globalizacijo je podjetništvo večja vrednota, kot je bilo prej. Slovence nas je morda tudi malo manj strah neuspeha, čeprav imamo tukaj še veliko prostora za pogum.« Podlogar je prepričan, da se bo s prihodom več subjektov na trg lastniškega financiranja podjetij okolje za podjetništvo še izboljšalo in da bomo v Sloveniji dobili še več pozitivnih zgodb o uspehu, ki bodo navdihovale prihodnje generacije podjetnikov.
Tudi po mnenju Dušana Mramorja danes podjetnik ni več stigmatiziran. Na splošno občudujemo res uspešna podjetja in podjetnike. Po njegovi oceni so vsa prizadevanja – »ki verjetno niso vsem vidna, ampak nam, ki smo na tem področju in to preučujemo, pa so« – za izboljšanje percepcije podjetništva prinesla dobre rezultate.
Po Novakovih besedah se je percepcija podjetništva zelo spremenila. »Pred štirinajstimi leti, ko sem odhajal v tujino, je bilo podjetniških vizij – razen na področju obrtništva – bore malo. Danes lahko zatrdim, da je neverjetno veliko ljudi, ki v slovenskem ekonomskem prostoru razmišljajo, kako bi delali, da nekoč ne bi delali. Ni dneva, da ne bi prišel v skupino, ki prodaja svoj poslovni model,« je povedal Novak.
Podjetniška aktivnost je po Cantaruttijevih besedah rezultat posameznikovega dojemanja priložnosti in njegovih sposobnosti ukrepanja, pa tudi posebnih razmer v okolju, v katerem posameznik živi in dela. Slovenija je po nekaterih raziskavah, kar zadeva zaznano medijsko pozornost za podjetništvo, na vrhu lestvice evropskih držav. »Mediji, tudi z akcijami, kakršna je Delove podjetniške zvezde, vse bolj spremljajo dobre, uspešne podjetniške zgodbe, kar nedvomno pozitivno vpliva na odnos javnosti do podjetništva.«
Po Cantaruttijevih besedah je pomemben tudi odnos države do podjetništva, zato tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo prav podjetništvu namenjajo osrednjo pozornost. »V obdobju 2014–2018 smo vsako leto podprli več kot tisoč malih in srednje velikih podjetij, ohranili 20.000 delovnih mest in ustvarili okoli 2000. V podjetjih, ki smo jih podprli z našimi programi, so povečali dodano vrednost v povprečju za 4 odstotke na leto ter ustvarili približno 200 milijonov evrov investicij. Res nas veseli, da je stanje v podjetništvu oziroma celotnem slovenskem gospodarstvu že nekaj let pozitivno. Trenutni gospodarski kazalniki so odlično izhodišče, je pa še veliko prostora za izboljšanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij in skupaj nas čaka še veliko izzivov.«