Z odgovornostjo in inovativnostjo do izboljšanja poslovanja

Ljubljana – Vrednote, ki oblikujejo organizacijsko kulturo Športne loterije, so družbena odgovornost, trajnostna rast in razvoj, inovativnost in fleksibilnost, je v intervjuju povedal Tomo Šeme, član uprave Športne loterije. Poudarja, da so odgovorni prireditelj iger na srečo, za kar so pridobili tudi certifikate v evropskem in svetovnem loterijskem združenju. Športna loterija, ki ima eno največjih računalniških omrežij v državi, bo prihodnje leto svojo ponudbo stav razširila tudi na dogodke, ki niso povezani s športom, kot so Evrovizija, E-šport, nagrade grammy, podelitev oskarjev …
 

Športna loterija, ki je zasebna družba, že od leta 1996 prireja igre na srečo, kar je v Sloveniji dejavnost posebnega družbenega pomena. Čemu vse ste zavezani pri prirejanju iger?

Dejavnost prirejanja iger na srečo je močno regulirana ter strogo in strokovno nadzorovana, pri čemer nismo zavezani samo spoštovanju številnih zakonskih in podzakonskih norm. Naša skrb je družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo tudi na način, ki presega zapisane norme, ter zagotavljanje sredstev za športne, invalidske in humanitarne organizacije. Poslanstvo Športne loterije je ustvarjati blagostanje za vse deležnike te dejavnosti: igralce, državo, Fundacijo za šport (FŠO) in Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter seveda za naše delničarje (Smučarsko zvezo Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Pošto Slovenije, Loterijo Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, Mont, d. o. o., in ASK Kranjska Gora).

Imperativ družbe ni ukvarjati se izključno s povečevanjem prodaje in pridobivanjem dobička. Zavedamo se, da je to dejavnost, ki s čezmerno prodajo na eni strani ustvarja presežke v korist določenega deležnika, na drugi pa povzroča družbeno škodo in s tem izničuje pozitivne učinke. Zato smo si v okviru poslovanja postavili številne omejitve, s katerimi ščitimo potrošnike, čeprav tudi na račun poslovnih rezultatov. Tega se zavedamo tako zaposleni kot naši delničarji, prav tako pa je to del politike trajnostnega razvoja družbe.
 

Za kakšne omejitve gre in ali te omejitve potem ne vplivajo na višino sredstev, namenjenih za tako imenovane dobre namene?

Omejitve so naravnane tako, da ne spodbujajo čezmerne porabe. Oglašujemo odgovorno in pošteno, tako do potrošnikov kot do celotne družbe. Limitirana so vplačila na različnih ravneh ter s tem posledično tudi poraba sredstev. Stavna ponudba ne vsebuje dogodkov, pri katerih obstaja velika verjetnost dogovarjanja glede izidov. Sodelujemo z mrežo mednarodnih organizacij, ki spremljajo »svetovno« stavno ponudbo, pri čemer ob zaznavi nepravilnosti umaknemo stavno možnost. Ne nazadnje je tudi stopnja obdavčitve te dejavnosti, v primerjavi z obdavčitvijo stavnic v »davčno ugodnih okoljih«, del preventive pred čezmerno porabo. Zaradi teh omejitev smo pogosto tarča kritik, posebno tistih, ki se želijo preživljati s stavami; s perspektive tistih, ki so zašli v težave zaradi zasvojenosti, in z njimi povezanimi družinskimi člani bi bilo treba to dejavnost ukiniti oziroma povečati omejitve. Naša zaveza je to dejavnost izvajati družbeno odgovorno in uravnoteženo teh hkrati zagotavljati sredstva športu in drugim, prej omenjenim deležnikom.
 

Koliko se proda iger na srečo v Sloveniji in koliko jih je prodala Športna loterija?

Če ekstrapoliramo podatke Fursa, da je bil bruto prihodek vseh iger leta 2018 malo manj kot 310 milijonov evrov, in ob vedenju, kakšen je povprečen odstotek vračanja vseh iger, ter z vključitvijo nekaterih drugih dejstev, je prodaja znašala okoli 1,5 milijarde evrov. Večina, to je več kot 80 odstotkov iger na srečo, se proda v igralnicah in igralnih salonih. Športna loterija je leta 2018 prodala za dobrih sto milijonov evrov iger, pri čemer smo malo manj kot 80 odstotkov vrnili igralcem v obliki sklada za dobitke.


 

Kakšne pa so negativne oziroma pozitivne posledice te dejavnosti?

Negativne eksternalije so redko izražene s konkretnimi številkami, pozitivne pa lahko izrazimo kot plačane davke in dajatve, s številom zaposlitev v tej panogi in merljivimi učinki drugih dejavnosti, ki so povezane z igrami na srečo. Leta 2018 je bilo samo igralniških davkov in dajatev plačanih za okoli 130 milijonov evrov. Športna loterija jih je plačala več kot 15 milijonov.
Čezmerno igranje oziroma zasvojenost z igrami na srečo je največja negativna posledica te dejavnosti. Negativni učinki nastajajo tako za igralca samega kot njegove bližnje in posledično celotno družbo. Večina študij ugotavlja, da problematični igralci predstavljajo okoli dva odstotka prebivalstva. Ta odstotek se nekoliko spreminja znotraj posamezne države, odvisno od številnih dejavnikov, pri čemer je treba izpostaviti dostopnost in razpoložljivost iger na srečo ter agresivnost njihovega oglaševanja.
 

So ti negativni stroški lahko tudi merljivi?

Seveda. Igralci, zasvojeni z igrami na srečo, so pripravljeni narediti marsikaj, da pridobijo denar za igre na srečo. Najprej si izposojajo denar, ki ga praviloma nočejo in ne morejo vrniti. Zatečejo se k tatvinam, nasilju, gospodarskemu kriminalu in prostituciji, saj so dolgovi vse večji. To povzroča razdore v družini. Zaznana je visoka stopnja ločitev, prav tako je zabeleženo več samomorov in osebnih stečajev. Poveča se absentizem na delovnem mestu, bistveno se zmanjša delovna storilnost. Vse te negativne posledice mora nekdo tudi obravnavati, s čimer je obremenjena celotna družba, ne le igralec in z njim povezane osebe. S tem se poveča obseg dela policiji, sodiščem, zdravstvenim institucijam, gospodarskim družbam, ki zaposlujejo takšne osebe, zaporom … in vse to stane.

Po oceni Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani iz leta 2008 so letni stroški na posameznega patološkega igralca znašali 1031 evrov. Če to »prevedemo« na današnji datum ter ob tem ne upoštevamo zdaj bistveno večje ponudbe iger na srečo, predvsem na spletu, in dejstva, da ima težave s čezmernim igranjem okoli dva odstotka prebivalstva, potem ti družbeni stroški znašajo okoli 44 milijonov evrov.
 

Torej, ali je to je razlog, da so igre na srečo dejavnost posebnega družbenega pomena in izključna pravica Republike Slovenije?

Gotovo tudi to. Prej sem omenil samo merljive stroške, ki predstavljajo le manjši del negativnih eksternalij. Neoprijemljivih stroškov je veliko več, pri čemer gre za negativne čustvene stiske zasvojencev in njihovih bližnjih. Ocene njihove zmanjšane kakovosti življenja, njihove storilnosti, prizadetosti … so težko merljive in izražene v denarju, predvsem pa so zelo subjektivne. A to ni edini razlog. Če je dejavnost iger na srečo prepuščena svobodni gospodarski pobudi, lahko kaj hitro postane tudi možnost za pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja. Ravno zato vlada to dejavnost močno omejuje in natančno določa, v kakšnem obsegu in kako se sme izvajati.


 

Za igre, ki jih prirejate, vam je država podelila koncesije. Komu vse pripadajo koncesijske dajatve?

Športna loterija sme prirejati le omejeno vrsto iger. Področje klasičnih iger na srečo si deli z Loterijo Slovenije, s katero izpolnjujeta potrebe slovenskih potrošnikov po tovrstnih igrah. Casinojske igre so izključno v domeni igralnic in igralnih salonov. Za vsako igro moramo pridobiti koncesijo vlade. Naš glavni produkt so športne stave, druge igre pa so bolj ali manj komplementarne njim. Koncesijske dajatve v celoti pripadajo FŠO in FIHO, in sicer večinoma v razmerju 80 odstotkov : 20 odstotkov za FŠO. Višina plačane koncesijske dajatve pri stavah se iz meseca v mesec spreminja in je odvisna od uspešnosti igralcev. Višje so stavne kvote in uspešnejši so igralci, manjša je razlika med vplačili in izplačili, ki je osnova za plačilo koncesnine. Stave se prirejajo po tako imenovanem sistemu bookmaking, zato imamo skoraj ničen vpliv na višino sklada za dobitke. So dnevi, ko igralci zelo uspešno stavijo, in takrat izplačila presegajo celotna vplačila, zato tudi težko ocenimo, kakšen bo ostanek sredstev za vse deležnike.
 

Ali poleg koncesijske dajatve plačujete še kašne dajatve?

Dejavnost klasičnih iger je obremenjena tudi z drugimi davki, ki precej vplivajo na konkurenčnost obeh loterij v odnosu do tistih ponudnikov, ki imajo sedeže v davčno ugodnih okoljih.



Leta 2013, ko je bil poleg drugih davkov uveden tudi davek na srečke, so se vplačila močno zmanjšala, del igralcev pa je začel igrati pri ponudnikih v tujini. Navedeni davek je najbolj prizadel prav športne stave, plačani davki in dajatve pa so se prerazporedili iz športa ter tudi invalidskih in humanitarnih organizacij v korist proračuna. Športna loterija se je novemu davku prilagodila, uspelo se ji je stabilizirati in z inovativnostjo celo izboljšati poslovanje. Menimo, da bi veljalo del teh sredstev neposredno iz proračuna vrniti FŠO in FIHO ter s tem spet zagotoviti, da se klasične igre na srečo prirejajo za financiranje dobrodelnosti.
 

Ali ste v pridobivanju kakšne nove koncesije?

Oktobra smo pridobili koncesijo, na podlagi katere bomo v našo ponudbo uvrstili stave na dogodke, ki niso povezani s športom, kot so Evrovizija, E-šport, nagrade grammy, podelitev oskarjev ... Zdaj pripravljamo tehnološki postopek, pravila in druge akte, ki jih mora potrditi nadzorni organ, poteka pa tudi usklajevanje koncesijske pogodbe. Računamo, da bomo ponudbo začeli prihodnje leto in z njo zapolnili stavni nabor, predvsem v obdobjih, ko je športnih dogodkov manj.

Kaj pa liberalizacija trga stav? Ali bi s prostim trgom stav ob sedanji ureditvi lahko dosegli večje finančne učinke za FIHO in FŠO?

Vprašanje je treba obravnavati celovito, ne samo z vidika finančnih učinkov za FIHO in FŠO. Trg je treba preveriti s stališča družbene sprejemljivosti. Dejstvo je, da smo v preteklosti zelo hitro povečevali potrošnjo pri igrah na srečo. Slovenski državljani za športne stave namenijo malo manj kot sto milijonov evrov, pri čemer se je treba vprašati, kje in koliko je še rezerv za nadaljnjo prodajo.

Iz preslikave podatkov raziskave, ki jo je opravila Mediana, v tujino odteče okoli 23 milijonov evrov, in sicer za različne spletne igre na srečo, ne zgolj stave. Menimo, da bi se v primeru liberalizacije trga stav zgolj prerazporedila sredstva med novimi ponudniki in Športno loterijo. Četudi bi vsi, ki zdaj igrajo v tujini, igrali v Sloveniji, bi se zaradi konkurenčnega zvišanja kvot novih prirediteljev povečal sklad za dobitke, s čimer bi se zmanjšala osnova za plačilo koncesij. Ker imamo eno najvišjih davčnih stopenj in anomalijo zaradi davka od srečk, bi bili še vedno enako slabo konkurenčni družbam, ki igre na srečo prirejajo v davčnih oazah, in igralci, ki zaradi tega igrajo pri njih, bi pri njihovih igrah tudi ostali. Regulacija klasičnih iger na srečo in stav že zdaj omogoča kar največje koristi za širšo družbo in potrošnike ob še sprejemljivih negativnih posledicah. Morebitna liberalizacija trga stav ali dodatne omejitve te dejavnosti bi najverjetneje podrle že vzpostavljen sistem neto družbenih koristi.