Tiskane izdaje
1. decembra 1525 se je rodil Tadeáš Hájek z Hájku, češki astronom in osebni zdravnik cesarja Rudolfa II. Habsburškega. Znan je bil tudi kot Thaddaeus Hagecius ab Hayek ali Thaddeus Nemicus.
Izhajal je iz stare praške družine. Cesar Ferdinand I. ga je povzdignil v plemiča, Maksimilijan I. mu je podelil viteški naslov, Rudolf II. pa ga je razglasil za viteza svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Imel je tri žene, tri sinove in eno hčer. Na Dunaju je študiral medicino in astronomijo, leta 1554 pa je odšel na izpopolnjevalni študij medicine v Bologno in še istega leta v Milanu poslušal predavanja znamenitega italijanskega renesančnega matematika, fizika, astrologa in hazarderja Girolama Cardana. Naslednje leto se je vrnil v Prago in postal profesor matematike na Karlovi univerzi.
Leta 1561 je objavil razpravo Aphorismi Metoposcopici, v kateri je opisal vedeževanje in postavljanje diagnoze na podlagi prirojenih znamenj na bolnikovem telesu. Trigonometrično je izmeril območje okrog Prage in sodeloval pri izdelavi njegovega zemljevida, ki je izšel 1563. Žal se je pozneje izgubil. Leta 1564 je bil deležen cesarjevega privilegija, po katerem niso mogli v Pragi natisniti nobene astrološke napovedi, ne da bi jo pregledal in odobril Hájek. Leta 1572 je objavil svoje študije o supernovi v ozvezdju Kasiopeja. Redno si je dopisoval z znamenitim astronomom Tychom Brahejem in prepričal tudi Rudolfa II., da je Braheja in pozneje Kepplerja povabil v Prago.
V svojih obsežnih delih, napisanih v latinščini, se je večinoma posvečal astronomiji in številni sodobniki so ga imeli za največjega astronoma tistega časa. Strastno je zbiral tudi rokopise, predvsem Kopernikove. Rudolfa II. je nagovoril, da je kupil sloviti Vojnichov rokopis, ki s skrivnostno pisavo še danes buri duhove poklicnih in amaterskih kriptografov. Poleg znanstvenih latinskih del je v češčini objavljal tudi številne poljudne astrološke napovedi, zaradi katerih so v njem ljudje pogosteje videli okultista kakor resnega znanstvenika. Po njem sta imenovana tudi krater Hagecius na Luni in asteroid 1995 Hájek.
Dogodki na današnji dan:
1761 Rodila se je francoska kiparka Marie Tussaud, ustanoviteljica znamenitega muzeja voščenih lutk v Londonu (umrla 1850).
1865 Rodil se je slovenski pisatelj Fran Gestrin (umrl 1893).
1918 Srbski regent Aleksander Karađorđević je pred delegacijo narodnega sveta ter zastopniki srbske vlade in skupščine razglasil ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1959 Dvanajst držav je podpisalo sporazum, po katerem je Antarktika postala rezervat za miroljubne znanstvene raziskave.
1974 Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je položil temeljni kamen za jedrsko elektrarno v Krškem.
1981 V nesreči letala DC-9 super 80 slovenske letalske družbe Inex Adria Aviopromet nad letališčem v Ajacciu na Korziki so življenje izgubili vsi potniki in člani posadke.
1989 Slovenske oblasti so prepovedale velikosrbski miting v Ljubljani.
