Tiskane izdaje
1. februarja 1502 je umrl kronist in pesnik Olivier de La Marche, zgodovinar burgundskega vojvodskega dvora in zagrizeni zagovornik viteškega izročila.
La Marche, ki se je rodil leta 1425, je bil v otroštvu paž burgundskega vojvode Filipa Dobrega, pozneje pa ga je vzel v službo njegov sin, grof Charolais, poznejši vojvoda Karel Drzni. Ko je ta postal vojvoda Burgundije in Flandrije, je La Marcha imenoval za svojega osebnega tajnika. V službi burgundske dinastije je ostal do smrti. Karla, ki si je prizadeval, da bi Burgundija postala neodvisna kraljevina, je zastopal na številnih diplomatskih misijah po vsej Evropi. Po Karlovi smrti med obleganjem Nancyja leta 1477 je La Marche služil njegovi dedinji Mariji in njenemu možu, avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu.
Kot pisatelj je najbolj znan po delu Memoirs, dveh knjigah, v katerih je opisal dogodke med letom 1435 in začetkom devetdesetih let 15. stoletja. Čeprav je napisano v duhovitem in živahnem slogu, je nezanesljivo kot zgodovinski vir, saj je La Marche zagrešil precej kronoloških napak, poleg tega pa je bil preveč vdan burgundski dinastiji, da bi bil lahko objektiven. Tudi v drugem, nemara pomembnejšem delu L'État de la maison du duc Charles de Bourgogne (Država hiše Karla, burgundskega vojvode) iz leta 1474 je poveličeval burgundsko dinastijo.
Večino preostalih del je napisal v verzih. Med njimi je znana zlasti Le Chevalier Délibéré (Odločni vitez), pesem, ki je po mnenju nekaterih njegova avtobiografija, po mnenju drugih pa alegorični opis življenja Karla Drznega. V Le Parement et la triomphe des Dames d'Honneur (Oblačila in zmagoslavje dvornih dam), kjer je verze kombiniral s prozo, je vsakega od 26 poglavij naslovil z besedo za žensko oblačilo ali okrasek. Zelo rad je tudi opisoval plemiške slovesnosti in viteške turnirje.
Dogodki na današnji dan:
1761 Umrl je francoski jezuit Pierre-François-Xavier de Charlevoix, ki je zapustil enega najstarejših opisov Severne Amerike (rojen 1682).
1844 Rodil se je nemški rastlinski citolog Eduard Adolf Strasburger, ki je pojasnil proces delitve rastlinskih celičnih jeder (umrl 1912).
1874 Rodil se je avstrijski dramatik, lirik in esejist Hugo von Hofmannsthal, ki si je pridobil sloves v sodelovanju z nemških skladateljem Richardom Straussom (umrl 1929).
1895 Rodil se je ameriški filmski režiser vesternov John Ford, ki je razvil razpoznavni režijski slog z učinkovito montažo, poudarjeno akcijo, barvito karakterizacijo, sentimentalnim spominom na preteklost in veščim prikazom vzdušja (umrl 1973).
1896 Rodil se je mehiški arheolog Alfonso Caso y Andrade, ki je raziskoval zgodnjo kulturo Indijancev Oaxaca, slovi pa predvsem po izkopavanjih najstarejše znane severnoameriške nekropole (umrl 1970).
1918 V Boki Kotorski se je začela vstaja mornarjev.
1930 Sovjetski komunisti so razlastili in internirali kulake, premožnejši sloj kmečkega prebivalstva. Njihovo zemljo so kolektivizirali in pričakovali, da bodo na njej v kratkem času močno povečali pridelek, a so povzročili samo nazadovanje poljedelstva in veliko pomanjkanje žita.
1945 Dan Prešernove smrti so razglasili za slovenski kulturni praznik.
