1. januar

1. januarja 1696 je umrl florentinski umetnostni zgodovinar Filippo Baldinucci, ki si je zaposlil pri Medičejcih in se med drugim izkazal kot vešč risar in oblikovalec gline.

Objavljeno
31. december 2006 23.01
Posodobljeno
30. december 2006 15.28
Filippo Baldinucci
1. januarja 1696 je umrl florentinski umetnostni zgodovinar Filippo Baldinucci, ki si je pri delu prvi pomagal s proučevanjem dokumentov in spoznal pomen risbe pri študiju umetniških slik.

Baldinucci, ki se je rodil v ugledni florentinski družini, se je šolal pri jezuitih in nameraval postati duhovnik. Študij je opustil in se zaposlil pri Medičejcih ter leta 1664 postal računovodja pri kardinalu Leopoldu de Medici. Leopoldo ga je pozneje imenoval za svetovalca pri nabavi zbirke risb in avtoportretov umetnikov, po njegovi smrti je delal za Cosima III.

Čeprav amater, je bil Baldinucci vešč risar in oblikovalec gline. Risal je predvsem kopije verskih podob in portrete svojih znancev v kredi. Bolj znan je bil kot pisatelj, najpomembnejše delo pa je bila razprava Notizie dei professori del disegno da Cimabue in qua ... (Zapisi o učiteljih risanja od Cimabua do danes). Vanjo je poleg izčrpnih življenjepisov italijanskih in severnoevropskih umetnikov vključil tudi prvo univerzalno zgodovino evropskih figurativnih umetnosti in z njo dopolnil Vasarijeve življenjepise umetnikov. Napisal je še pomembno Berninijevo biografijo, prvo zgodovino graverstva in jedkarstva ter prvi slovar umetniških pojmov.

Dogodki na današnji dan:

1431 Rodil se je Rodrigo Borgia, poznejši papež Aleksander VI., ki sta mu pri spletkah pomagala tudi sin Cezare in hči Lukrecija (umrl 1503).

1484 Rodil se je švicarski verski reformator Ulrich Zwingli, ki je bil poleg Lutra in Calvina najpomembnejši predstavnik reformacije (umrl 1531).

1863 Rodil se je pobudnik olimpijskih iger moderne dobe baron Pierre de Coubertin (umrl 1937).

1867 Švedsko podjetje Alfred Nobel & Co. je začelo proizvajati dinamit.

1881 Izšla je prva številka slovenske literarne revije Ljubljanski zvon. Izhajala je do februarja
1941.

1933 Slovenska ljudska stranka je v Slovenski deklaraciji (Ljubljanskih punktacijah) objavila svoje narodno politične zahteve, v katerih je zahtevala slovensko narodno individualnost (uporabo narodnega imena, zastave ...), finančno samostojnost, politično in kulturno svobodo ter radikalno socialno zakonodajo.

1951 Ustanovljena je bil Urad visokega komisarja OZN za begunce, ki ga poznamo pod kratico UNHCR.

1993 Veljati je začel skupni evropski trg, ki ga je dvanajst članic Evropske unije ustanovilo, da bi na podlagi svobodnega pretoka ljudi, kapitala, blaga in storitev utrdile gospodarsko moč Evrope.