Tiskane izdaje
1. julija 1881 je umrl nemški filozof Rudolf Hermann Lotze, ki je premostil vrzel med nemško klasično filozofijo in idealizmom 20. stoletja ter utemeljil teistični idealizem.
V Leipzigu je dokončal študija medicine in filozofije ter leta 1844 postal profesor v Göttingenu. Tu je opravil večino najpomembnejšega dela, v starosti pa se je preselil v Berlin in tam tudi umrl.
V svojem času in do konca prve svetovne vojne je veljal za najpomembnejšega nemškega metafizika po Heglu in za revolucionarnega naravoslovca. Na njegovo filozofsko delo sta močno vplivala klasik nemške pedagogike Johann Friedrich Herbart in poznoidealistični filozof Christian HermannWeisse, sam pa je priznaval predvsem vpliv Leibniza. Kot fiziolog je bil odločen zagovornik »življenjske moči« in mehanike procesov. Svoje znanstveno stališče je imenoval teleološki idealizem, po katerem metafizika ne izhaja iz same sebe, temveč veliko bolj iz etike.
Lotze je skušal slediti zelo različnim interesom. V mladosti je navdušenje za znanost združeval z ljubeznijo do poezije, vendar so kritiki njegove pesmi slabo sprejeli. Pozneje je proučeval napetosti med naravoslovjem in družboslovjem ter med logiko in metafiziko. Po njegovem bi jih lahko presegli s teleologijo, naukom o namenskem redu. Poskušal je tudi sistematično uskladiti različne filozofske discipline. V medicini je opravil predvsem pionirsko delo na področju psihologije, posvečal pa se je med drugim estetiki in njeni zgodovini.
Prav njegove poskuse, da bi združil antagonistične poglede, današnja filozofija jemlje z zadržkom, saj na svoje področje gleda bolj omejeno kot v Lotzejevem času in v začetku dvajsetega stoletja. Kritična je predvsem zato, ker je Lotze hotel podrediti filozofijo krščanski veri. Tudi zato je konec dvajsetega stoletja nekoliko utonil v pozabo.
Dogodki na današnji dan:
1804 Rodila se je francoska pisateljica George Sand (umrla 1876).
1811 V Celovcu je začela izhajati revija Carinthia, ki je objavljala prispevke v nemščini in slovenščini.
1872 Rodil se je francoski letalec Louis Blériot, ki je z letalom prvi preletel Rokavski preliv med Calaisom in Dovrom (umrl 1936).
1878 Ustanovljena je bila Prizrenska liga, prva nacionalistična organizacija Albancev, ki je dokazala obstoj nacionalnih teženj pri tem narodu in spodbudila dejavnosti, ki so privedle do ustanovitve države Albanije leta 1912.
1890 Po Sporazumu o Zanzibarju med Nemčijo in Veliko Britanijo sta Veliki Britaniji pripadla otok Zanzibar in kraljestvo Buganda ob Viktorijinem jezeru, Nemčiji pa otok Helgoland.
1966 Na Brionih je potekala 4. seja CK ZKJ, na kateri so obsodili delovanje varnostnih organov z Aleksandrom Rankovićem na čelu.
1991 Na srečanju v Pragi je bil varšavski pakt razglašen za »neobstoječega«.
1997 Umrl je gibraltarski politik sir Joshua Abraham Hassan, ki je bil več kot 40 let v vladi Gibraltarja, posebno znan pa je bil po tem, da se je upiral španskemu prevzemu britanske kolonije in da je pri njenih.
