1. junija 1979 je umrl nemški kirurg Werner Forssmann, ki je leta 1956 skupaj z zdravnikom in fiziologom Andréjem F. Cournandom in fiziologom Dickinsonom W. Richardsom prejel Nobelovo nagrado za medicino. Raziskoval je delovanje srca in veliko prispeval k razvoju katetrizacije srca. Pri tem diagnostičnem postopku vstavijo tanko cevko v veno na komolcu in jo po žili potisnejo do srca. Potem skoznjo vbrizgajo kontrastno snov, da se na rentgenskem posnetku pokažejo srčne votline in zaklopke.
Leta 1929 je za poskusnega zajčka uporabil kar samega sebe. Napredovanje katetra v svoji veni je opazoval z zrcalom, ki ga je postavil pred fluoroskopski zaslon. Njegov drzni poskus je medicinska javnost tistega časa obsodila kot nepremišljen in nevaren, zato je po hudih kritikah opustil kardiologijo in se posvetil urologiji.
Ko sta Richards in Cournand leta 1941 pripravila Forssmannov postopek za praktično uporabo, je hitro postal izjemno koristen pri postavljanju diagnoze in raziskovanju srca. Z njim je med drugim postalo mogoče natančno merjenje tlaka in pretoka krvi v srcu. Po tem postopku lahko v srce vbrizgavajo tudi zdravila in neprozorne materiale, ki so vidni na rentgenskih posnetkih, in vstavljajo elektrode za urejanje srčnega utripa.
Forssmann, ki je leta 1928 na berlinski univerzi diplomiral iz medicine, potem pa se v Berlinu in Mainzu specializiral za urologijo, je pozneje delal kot glavni urolog v mestni bolnišnici v Dresdnu-Friedrichstadtu, leta 1958 pa je postal vodja oddelka za kirurgijo v Evangeličanske bolnišnice v Düsseldorfu.
Dogodki na današnji dan:
1675 Rodil se je italijanski dramatik, arheolog in učenjak Francesco Scipione Marchese di Maffei, ki je s svojo tragedijo v verzih Merope vpeljal v italijansko dramo preprostost grške in francoske klasike ter tako pripravil podlago za dramske tragedije Vittoria Alfierija in librete Pietra Metastasija v osemnajstem stoletju (umrl 1755).
1780 Rodil se je pruski general in teoretik vojne Carl von Clausewitz, ki je utemeljil sodobne strategije bojevanja (umrl 1831).
1850 Rodil se je turški pisatelj in leksikograf Semseddin Sami Fraseri, vodilna osebnost turške literature devetnajstega stoletja, ki je poskušal očistiti turščino arabskih in perzijskih primesi (umrl 1904).
1876 Umrl je bolgarski domoljub in pesnik Hristo Botev, eden od junakov bolgarskega narodnega revolucionarnega gibanja proti turški nadoblasti (rojen 1849).
1884 Rodil se je slovenski arhitekt Ivan Vurnik (umrl 1971).
1919 Ob gmotni in politični podpori Jugoslovanske demokratske stranke je bila v Sloveniji ustanovljena Samostojna kmetijska stranka, stranka bogatejšega liberalnega sloja na podeželju, ki si je v slovenski politiki kmalu pridobila neodvisen položaj.
1946 Umrl je avstrijski operni pevec in filmski komik Leo Slezak, ki je bil znan predvsem po vlogah v Wagnerjevih operah (rojen 1873).
1980 Umrl je ameriški poslovnež in raziskovalec trga A. C. Nielsen, znan predvsem po svoji metodi za ugotavljanje gledanosti televizijskega programa (rojen 1897).