Tiskane izdaje
Škotski misijonar in raziskovalec David Livingstone, ki je Evropejcem prvi opisal geografijo, plemensko življenje ter živalski in rastlinski svet črne Afrike, se je leta 1840 odpravil v Afriko, kjer je hotel delovati kot misijonar. Po prihodu na jug Afrike marca 1841 se je najprej spopadel s trgovino s sužnji, proti kateri se je boril vse življenje. Iz Kapske dežele je kmalu odpotoval na sever in poleti 1842 prodrl veliko dlje v težavno puščavo Kalahari, kot je kateri koli belec pred njim, ter spoznal lokalne jezike in kulture.
Med misijonarjenjem so mu pripovedovali o rodovitnih deželah onstran puščave in avgusta 1849 se je podal na sever puščave Kalahari. Kljub neznosni vročini se je skupaj z družino in prijatelji pomikal proti severu in končno prišel do jezera Ngami, njegovega prvega velikega odkritja.
Ker je hotel v notranjost Afrike prinesti krščanstvo, trgovino in civilizacijo ter s tem izničiti suženjstvo, se je leta 1852 odpravil raziskovat reko Zambezi. Po njej je z nečloveškimi napori štiri leta potoval navzdol ter skoraj celotno afriško celino prepotoval v smeri vzhod–zahod. Ugotovil je, da je reka Zambezi neplovna, in svoje potovanje, na katerem je odkril tudi Viktorijine slapove, leta 1857 opisal v knjigi Misijonarska potovanja in raziskovanja v južni Afriki.
V letih 1858 do 1864 je spet neuspešno odkrival plovne prehode v porečju reke Zambezi, januarja 1866 se je odpravil iskat izvire Nila. Na tem potovanju v osrčje Afrike je zbolel in oslabel, poleg tega se je znašel na popolnoma neznanem ozemlju. O njem več let ni bilo nič slišati in mnogi so ga že imeli za mrtvega. Marca 1871 je ponj odpotoval novinar Stanley, ki ga je našel ter skupaj z njim dosegel severno obalo jezera Tanganjika. Stanley se je vrnil domov, fanatični raziskovalec pa je ostal v Afriki ter se bolan brez cilja potikal okrog jezera Bangweolo. 1. maja 1873 so ga domačini našli, kako mrtev kleči pred posteljo.
Dogodki na današnji dan:
1838 V Ljubljani je začela izhajati Carniolia, domovinska revija in zabavni list za umetnost, književnost, gledališče in družabno življenje.
1889 Na prvem kongresu Druge internacionale so sklenili, da se bo od leta 1890 mednarodni delavski praznik praznoval 1. maja.
