Eden izmed največjih pionirjev letalstva pred poleti z motornimi letali je bil Otto Lilienthal, ki mu je leta 1891 prvemu uspelo izdelati zares vodljivo jadralno letalo ter z njim dalj časa jadrati podobno, kot to počnejo današnja jadralna letala.
Lilienthalovo življenjsko poslanstvo je sicer bilo letenje z letali, vendar se je ukvarjal z drugačnimi izumi. Med drugim je razvil majhen parni motor, ki je deloval po načelu cevnih kotlov. Njegov motor je bil veliko varnejši od vseh majhnih motorjev tistega časa, omogočil mu je tudi finančno svobodo, zaradi katere je lahko pustil službo in se posvetil letenju.
Lilienthalov največji dosežek je kljub temu bil razvoj jadralnega letala, ki je bilo težje od zraka. V sodelovanju z bratom Gustavom je med letoma 1891 in 1896 z umetnega griča v bližini Lichterfeldeja izvedel več kot 2000 poletov v enokrilnih in dvokrilnih jadralnih letalih lastne izdelave. Lilienthal je v začetku njihovega razvoja predvsem proučeval ptice, največ štorklje, in načine, kako letijo. Pri tem je z diagrami orisal aerodinamiko njihovih kril. Dokazal je, da je mogoče izdelati uporabno od zraka težje letalo, pri katerem mahanje s krili ni potrebno, ter trditev s poleti tudi dokazal in tako položil temelje tudi za uspešno delo bratov Wright.
Jadralnim letalom je smer sicer spreminjal s premikanjem telesa, kar med poleti še danes počnejo zmajarji. Letala so vendarle lahko dosegla le nizke hitrosti in majhne višine.
Lilienthal je med poleti preživel številna strmoglavljenja, eno je bilo usodno. V začetku avgusta 1896 je nenadni sunek vetra zlomil krilo njegovega letala in po padcu z višine 17 metrov si je zlomil hrbtenico. Naslednji dan, 10. avgusta 1896, je Otto Lilienthal umrl, pred tem je menda izrekel stavek: »Žrtve so potrebne.«
Dogodki na današnji dan:
787 Rodil se je vodilni astrolog muslimanskega sveta Albumazar, ki je znan predvsem po teoriji, da je svet nastal, ko so bili planeti v konjunkciji v prvi dekadi ovna, končal se bo, ko bodo planeti v konjunkciji v zadnji dekadi rib (umrl 886).
1740 Rodil se je britanski arheolog in utemeljitelj predzgodovinske arheologije John Frere (umrl 1807).
1810 Rodil se je piemontski državnik grof Camillo Cavour, ki mu je z izkoriščanjem mednarodnih nasprotij in italijanskih revolucionarnih gibanj uspelo združiti Italijo kot kraljevino pod savojsko dinastijo (umrl 1861).
1893 Rodil se je slovenski pisatelj in politik Lovro Kuhar – Prežihov Voranc (umrl 1950).
1895 Rodil se je sovjetski satirik Mihail Mihajlovič Zoščenko, čigar novele in črtice se uvrščajo med najboljšo komično literaturo sovjetskega obdobja (umrl 1958).
1913 Umrl je finski pisatelj in zagovornik finske neodvisnosti od Rusije Johannes Linnankoski, ki je z deli prispeval k finski narodni zavesti v začetku dvajsetega stoletja (rojen 1869).
1966 Umrl je nizozemski geofizik in geodet Felix Andries Vening Meinesz, ki je slovel po meritvah gravitacije (rojen 1887).