10. december

10. decembra 1552 je umrl italijanski zgodovinar Paulus Jovius (Paolo Giovio), avtor slikovitih zgodovinskih del v latinščini in lastnik znamenite umetnostne zbirke.

Na univerzi v Padovi je doktoriral iz medicine, potem ga je pritegnila svobodnjaška miselnost na dvoru papeža Leona X., zato je odšel v Rim. Postal je zdravnik, veliko časa pa je posvetil študiju predvsem sodobne zgodovine. Izčrpne podatke je uredil v opis vseh evropskih držav ter ga začel z vdorom francoskega kralja Karla VIII. v Italijo in njegovo osvojitvijo Neaplja.

Prvi del razprave je prebral papežu in ta je bil tako navdušen nad eleganco njegovega jezika in pripovedno spretnostjo, da mu je podelil viteški naslov in ga imenoval za profesorja retorike na rimski univerzi. Papež Hadrijan VI. ga je postavil za kanonika katedrale v Comu, Klemen VII. pa za škofa Nocere v Umbriji. Pavla III. je prosil, naj ga spet premesti v Como, a ker ga ni uslišal, je samovoljno zapustil Nocero, odšel v Como in od tod v Firence.

Če sodimo po njegovih zapisih, je bil otrok svojega časa. Čeprav je bil duhovnik, se ni dosti oziral na krščanske zapovedi. Živahne stike je imel tudi s tedanjimi humanisti in vneto zbiral umetniška dela, predvsem portrete. Veseljaško življenje ga ni odvrnilo od pisanja poglavitnega dela, a kljub temu ga je začel pripravljati za tisk šele leta 1550 in ga izdal tik pred smrtjo.

Delo v dveh zvezkih z naslovom Historiarum sui temporibus libri XLV se je najprej pojavilo v Firencah in pozneje v Baslu. To je bil pregleden opis dogodkov med letoma 1494 in 1544. Čeprav mu ni vedno uspelo ugotoviti skritih in med seboj prepletenih vzrokov za posamezne dogodke, se je izkazal za pravega zgodovinarja. Včasih so ga tudi ostro kritizirali, saj je precej laskal samemu sebi, poleg tega je marsikoga predstavil v skladu z nagrado, ki jo je prejel od njega.

Dogodki na današnji dan:

1508 Papež Julij II., rimski cesar Maksimilijan I., francoski kralj Ludvik XII. in aragonski kralj Ferdinand II. so v mestu Cambrai sklenili zavezništvo, formalno proti Turkom, dejansko pa proti Benečanom.

1520 Martin Luther je v Wittembergu demonstrativno zažgal papeško bulo, v kateri mu je papež zagrozil z izobčenjem, in tako dokončno pretrgal stike z Rimom.

1845 Inženir R. W. Thompson je v Londonu patentiral z zrakom napolnjene pnevmatike.

1872 Rodil se je nemški psiholog in filozof Ludwig Klages, ki je med drugim utemeljil sodobno grafologijo (umrl 1956).

1901 V Stockholmu je švedski kralj prvič podelil Nobelove nagrade.

1902 Nil so prvič pregradili z Asuanskim jezom - leta 1970 ga je zamenjal novi, večji.

1908 Rodil se je francoski skladatelj Olivier Messiaen, čigar glasbo so oblikovali katolicizem, mistika števil, indijska in grška ritmika, ptičje petje in gregorijanski koral (umrl 1992).

1926 Umrl je Nikola Pašić, najpomembnejši srbski politik svojega časa (rojen 1845).

1948 Generalna skupščina OZN je sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

1982 Sto devetnajst držav je podpisalo konvencijo OZN o pomorskem mednarodnem pravu, ki ureja status morij.