10. januar

Na današnji dan leta 1880 se je rodil švicarski klovn Grock, ki je slovel po norčijah s klavirjem in violino. Že v otroštvu je postal amaterski akrobat in vsako poletje preživel v cirkusu.

Objavljeno
09. januar 2007 23.01
Posodobljeno
09. januar 2007 20.46
Karl Adrien Wettach
10. januarja 1880 se je rodil švicarski klovn Grock, ki je slovel po norčijah s klavirjem in violino. Njegovo pravo ime je Karl Adrien Wettach, bil pa je sin urarja. Že v otroštvu je postal amaterski akrobat in vsako poletje preživel v cirkusu. Sprva je nastopal kot žongler, potem pa je igral na violino, klavir in ksilofon. Leta 1903 je postal partner klovna Bricka in se preimenoval v Grocka. Skupaj sta nastopala v Franciji, severni Afriki in Južni Ameriki. Potem se je Brick poročil in nehal potovati, Grock pa se je pridružil znamenitemu klovnu Antonetu. Ko sta se v Berlinu namesto v cirkuški areni prvič pojavila na gledališkem odru, sta jo slabo odnesla. Sčasoma sta svojo tehniko močno izboljšala in leta 1911 so ju zaposlili v Londonu. V naslednjih dveh letih je Grock izpopolnil svoje znamenite pustolovščine bebčka med glasbenimi inštrumenti. Evropsko občinstvo je spravljal v smeh, ko se je, denimo, čudil, kam so izginile strune, ko je poskušal igrati na narobe obrnjene gosli. Bil je nadarjen glasbenik in znal igrati na štiriindvajset glasbil. V prvih letih 20. stoletja je postal kralj klovnov in nastopal celo pred nekaterimi evropskimi vladarji. Leta 1924 je zapustil Veliko Britanijo in ostal v celinski Evropi vse do poslovilnega nastopa pri štiriinsedemdesetih letih v Hamburgu.

Napisal je tudi številne knjige, med njimi avtobiografijo Die Memoiren des Königs der Clowns (Spomini kralja klovnov, 1956). Nekateri njegovi nastopi so se ohranili na filmu. Nekaj časa je bil med najbolje plačanimi evropskimi umetniki, vendar je kljub temu bankrotiral, ko je po drugi svetovni vojni kupil velik šotor za svoj variete. Z uspešnimi turnejami pa si je spet opomogel.

Dogodki na današnji dan:

976 Umrl je bizantinski cesar Janez I. Tzimisces, ki je razširil bizantinski vpliv na Balkan in Sirijo (rojen 925).
1356 Nemški knezi so pod vodstvom kralja Karla IV. Luksemburškega sprejeli Zlato bulo, nekakšno ustavo nemškega kraljestva, ki je izbiranje kraljev zaupala sedmim volilnim knezom.

1573 Rodil se je nemški astronom Simon Marius, ki je štiri največje Jupitrove lune poimenoval Io, Evropa, Ganimed in Kalisto, po mitoloških bitjih, v katera se je zaljubil bog Jupiter (umrl 1624).

1836 France Prešeren je zaprosil ljubljanski gubernij za izdajo svoje povesti v verzih Krst pri Savici. Oblasti so ukrepale hitro in sredi aprila so bralci imeli pesnitev že v rokah. V prvih mesecih so je prodali okoli dvesto izvodov.

1863 V Londonu so odprli prvo podzemno železnico.

1887 Rodil se je eden najbolj kontroverznih ameriških pesnikov 20. stoletja Robinson Jeffers, ki je pojmoval človeško življenje kot divji in pogosto podel boj s strastmi (umrl 1962).

1957 Umrla je čilska pesnica Gabriela Mistral, prva ženska iz Latinske Amerike, ki je dobila Nobelovo nagrado za književnost (1945, rojena 1889).

1971 Umrla je francoska modna kreatorka Coco Chanel, ki je dobrih šestdeset let obvladovala pariško visoko modo (rojena 1883).