11. januar

Leta 1872 je oblast v Zululandu, ki je danes del Južnoafriške republike, prevzel Cetshwayo, zadnji veliki kralj Zulujev.

Objavljeno
10. januar 2007 23.01
Posodobljeno
10. januar 2007 18.58
Cetshwayo
Leta 1872 je oblast v Zululandu, ki je danes del Južnoafriške republike, prevzel Cetshwayo, zadnji veliki kralj Zulujev. Obnovil je moč svojega naroda, ki jo je izgubil med vladavino njegovega očeta Mpande. Kot poveljnik zelo disciplinirane vojske do 60.000 bojevnikov je veljal za grožnjo britanskim kolonialističnim interesom, zato so ga Britanci v šestmesečni vojni ubili.

Razmeroma dobri odnosi med Britanci in Zuluji so se zaostrili po letu 1877, ko je Velika Britanija svojemu imperiju priključila sosednji Transvaal. Takrat je guverner Shepstone podprl zahteve Burov, ki so bili z Zuluji v sporu zaradi nekaterih ozemelj, jezni Cetshwayo pa je okrepil svojo vojaško dejavnost. Visoki komisar za Južno Afriko, sir Bartle Frere, se je tedaj odločil, da bo odstranil »to nenehno nevarnost za evropske priseljence«. Pod pretvezo, da je Cetshwayo prekršil dogovore s Shepstonom, mu je decembra 1878 poslal ultimat, v katerem je med drugim zahteval razpustitev zulujske vojske in plačilo precejšnje odškodnine. Ko so Zuluji, kot je pričakoval, zavrnili ultimat, so jih Britanci 11. januarja 1879 napadli z vojsko pod vodstvom lorda Chelmsforda. Toda Zuluji, ki so bili oboroženi samo s kopji, so konec januarja pri Isandhlwani presenetili in uničili britanski regiment z 800 vojaki in zasegli okrog tisoč pušk s strelivom. Britanci so nato pripeljali okrepitve in prevzeli pobudo, vendar jim je aprila prekrižal načrte nenapovedani prihod sina francoskega cesarja Napoleona III., ki si je zaželel malo pustolovščin. Prevzel je poveljstvo nad britansko vojsko in močno podcenjeval sovražnika, zato je bil že dober mesec pozneje ubit v nenadnem napadu Zulujev. Njegova smrt je Britance, ki jim ga ni uspelo obvarovati, spravila v hudo zadrego. Kljub temu so Zuluje odločilno premagali v bitki pri Ulundiju 4. julija 1879, prevzeli nadzor nad Zululandom in ga leta 1887 priključili pokrajini Natal.

Dogodki na današnji dan:

347
Rodil se je cesar Teodozij I. Veliki, zadnji rimski cesar, ki mu je uspelo združiti imperij. Po njegovi smrti leta 395 sta si cesarstvo razdelila njegova sinova Arkadij in Honorij.

1735 Umrl je vladika Danilo I., prvi črnogorski vladar iz dinastije Petrović-Njegoš (rojen 1670).

1786 Rodil se je angleški amaterski optik Joseph Jackson Lister, ki je izpopolnil leče v objektivu mikroskopa in ta instrument povzdignil v resno znanstveno orodje (umrl 1869).

1882 Umrl je nemški fiziolog Theodor Schwann, ki je utemeljil sodobno histologijo, ko je celico definiral kot osnovno enoto živalskega telesa (rojen 1810).

1923 Francija in Belgija sta zasedli Porurje in si tako poskušali zagotoviti, da jima bo Nemčija plačala vojno odškodnino.

1942 V izgnanstvu je bila imenovana nova jugoslovanska vlada, v kateri je postal minister za vojsko vodja četnikov Draža Mihailović.

1949 V vzhodnem Berlinu je Bertolt Brecht uprizoril delo Mati Korajža in njeni otroci, s čimer sta on in njegova žena ustanovila gledališče Berliner Ensemble, ki je uprizarjalo predvsem Brechtova dela.

1989 Ustanovljena je bila Slovenska demokratična zveza.