Tiskane izdaje
11. oktobra 1579 so umorili Mehmeda Pašo Sokolovića, ki je kot veliki vezir sultanov Sulejmana Veličastnega in Selima II. v resnici vodil turški imperij.
Rodil se je leta 1505 v vasi Sokolovići blizu Višegrada v Bosni. Pri šestih letih so ga v okviru krvnega davka devširme vzeli staršem in ga kot janičarja poslali na carigrajsko vojaško akademijo. Čakala ga je bleščeča kariera. Izkazal se je v bitki pri Mohaču in med obleganjem Dunaja ter leta 1546 postal visoki admiral turškega ladjevja. Leta 1555 je bil imenovan na položaj tretjega vezirja, junija 1565 pa velikega vezirja, najvišjega uradnika osmanskega cesarstva.
Ko je novembra 1566 med vojnim pohodom umrl sultan Sulejman Veličastni, je Sokoloviću uspelo njegovo smrt obdržati v tajnosti kar tri tedne. Potem je prevzel poveljstvo nad vojsko prestolonaslednika Selima II. in premagal njegovega brata Bajazida.
Selim II. je bil prvi sultan, ki ga vojskovanje ni zanimalo in je vsa državniška pooblastila prepustil ministrom. To za imperij ni bilo usodno, saj se je Sokolović izkazal za sposobnega upravitelja države. Februarja 1568 je z avstrijskim cesarjem Maksimilijanom II. sklenil častni sporazum, po katerem je cesar Turkom plačeval letno »darilo« 30.000 dukatov. Manj uspešen je bil v odnosih z Rusijo. Po načrtu naj bi s prekopom povezali reki Volgo in Don. Poleti 1569 je velika vojska janičarjev obkolila Astrahan in začela graditi prekop, mornarica pa je oblegala Azov, vendar je turško vojsko v jurišu razpršilo 15 tisoč ruskih braniteljev, ladjevje pa je uničil vihar.
Uspešnejši sta bili Sokolovićevi odpravi v Hedžas in Jemen na Arabskem polotoku. Osvojitev Cipra 1571. je vodila k uničujočemu porazu pomorskih sil pri Lepantu. Sokoloviću je uspelo obnoviti oslabljeno mornarico in se je začel pripravljati na vojno z Benetkami, ko mu je načrte zmotila Selimova smrt. Ostal je brez moči in kmalu padel kot žrtev norega derviša.
V primerjavi z drugimi turškimi voditelji je bil Sokolović pri zunanjih zadevah umirjen in razmeroma miroljuben. Osvojil je samo strateške točke, kot sta bila otoka Ciper in Rodos. Začel je tudi velika dela pri gradnji Sueškega prekopa in prekopa med Volgo in Donom. Svojim domačim ljudem je zapustil most na Drini pri Višegradu.
1424 Umrl je zmagoviti vojskovodja češke protestantske husitske vojske Jan Žižka, daljnovidni vojak, ki je s svojim mobilnim topništvom za dobri dve stoletji prehitel razvoj vojaške taktike (rojen 1376).
1531 Umrl je eden najpomembnejših švicarskih humanistov in verskih reformatorjev Huldrych Zwingli (rojen 1484).
1884 Rodil se je nemški kemik Friedrich Bergius, ki je iz premogovega prahu in vodika z neposrednim postopkom pridobil bencin in mazalna olja (umrl 1949).
1962 Papež Janez XXIII. je odprl drugi vatikanski koncil, 21. ekumenski, ki ga je tri leta pozneje zaključil njegov naslednik Pavel VI.
