12. avgust

12. avgusta 1546 je umrl španski teolog Francisco de Vitoria, ki je bil najbolj znan po svoji obrambi pravic Indijancev v novem svetu proti španskim kolonistom in zamislih o omejitvah opravičljivega bojevanja.

Vitoria se je okrog leta 1483 rodil v Vitorii v Alavi v Kastilji. Leta 1504 je vstopil v dominikanski verski red in odšel na študij v Pariz. Pozneje je tam tudi poučeval teologijo. Leta 1523 se je vrnil v Španijo in v samostanu Svetega Gregorja v Valladolidu poučeval teologijo. Tri leta pozneje je bil imenovan za profesorja tomistične teologije na univerzi v Salamanci.

Victoria je začel zagovarjati pravice ameriških domačinov leta 1532, ko je imel na to temo vrsto predavanj. Vsebino teh predavanj je povzel v razpravi De Indis et de iure belli relectiones (Čtivo o Indijancih in vojnem pravu), v kateri ni le zagovarjal ameriških domorodcev, ampak tudi predstavil osnovne smernice mednarodnega prava. V zagovoru Indijancev je poudaril, da so imeli že pred španskim odkritjem novega sveta v lasti ozemlja, na katerih so živeli, zato so bili na svojih ozemljih pravzaprav, podobno kot, denimo, državljani Španije, enakovredni podložniki španskega kralja in ne podjarmljeno ljudstvo. Nasprotoval je tudi njihovemu obveznemu spreobračanju v krščanstvo in menil, da bi morala španska vlada vzpostaviti sistem, ki bi domačinom koristil, ne pa škodil.

Dogodki na današnji dan:

1781 Rodil se je eden prvih ameriških poklicnih arhitektov Robert Mills (umrl 1855).

1844 Rodil se je Al Mahdi, oblikovalec ogromne muslimanske teokratske države, ki se je raztezala med Rdečim morjem in Centralno Afriko in utemeljitelj gibanja, ki je v Sudanu postalo vplivno stoletje pozneje (umrl 1885).

1900 Umrl je avstrijski šahovski mojster Wilhelm Steinitz, ki je bil svetovni prvak v šahu najdlje v zgodovini: od leta 1866, ko je premagal Adolpha Anderssena, do leta 1894, ko je izgubil proti Emanuelu Laskerju (rojen 1836).

1919 Vojska Kraljevine SHS je zasedla Prekmurje.

1944 Josip Broz Tito se je v Neaplju prvič sestal z Winstonom Churchillom. Zadnji je Jugoslaviji zagotovil pravico do Istre, ne pa tudi do Trsta.