12. februarja 1881 se je rodila ruska balerina Ana Pavlovna Pavlova     , najbolj znamenita baletna plesalka svojega časa.
Rodila se     je v St. Peterburgu. Pri osmih letih je niso hoteli vzeti v cesarsko     baletno šolo, ker je bila premajhna za svojo starost; svetovali so ji, naj     se spet oglasi čez dve leti. Res se je vrnila in bila sprejeta. Že aprila     1891 je prvič zaplesala v javnosti. Poučevali so jo nekateri     najimenitnejši plesni učitelji tistega časa in velika balerina Ekaterina     Vazem. S šestnajstimi leti je diplomirala in se pridružila cesarskem     baletu – bila je varovanka maestra Mariusa Petipa in hitro     napredovala. Leta 1902 je postala druga solistka, leta 1905 premiere     danseuse in leta 1906 primabalerina. K zadnjemu je največ prispeval     odmeven nastop v baletu Giselle, v katerem je Petipa priredil ples glavne     junakinje, da je kar najbolj ustrezal Pavlovi. V nekaterih ruskih     gledališčih ga še danes plešejo tako.
Pavlova     je za vedno spremenila ideal balerine. V devetdesetih letih devetnajstega     stoletja so ruske baletke morale obvladati predvsem tehniko, to pa je     navadno pomenilo, da so imele močno, mišičasto telo. Pavlova je bila, prav     nasprotno, drobna, nežna in lahkotna, torej kot ustvarjena za romantične     vloge, kot je bila Giselle. V pete baletnih copat je dodajala kos trdega     usnja, s katerim je okrepila in sploščila podplat. Takrat so imeli     nekateri njeno novost za goljufijo, vendar se je uveljavila, saj je bil     tako ples za baletke veliko lažji.
V prvih letih Ballets     Russes, ki ga je v Parizu ustanovil ruski impresarij Sergej Djagilev     , je plesala zanj, potem pa naj bi nastopila v glavni vlogi v baletu     Ognjena ptica, vendar jo je zavrnila, ker ni razumela glasbe Igorja     Stravinskega. Pozneje je skupaj z možem Victorjem Dandrejem     ustanovila svojo baletno skupino in z njo osvojila svet. Njen najbolj     znameniti solistični nastop je bil Umirajoči labod – koreografija je delo Mihaila Fokina na glasbo Saint-Saënsovega Živalskega karnevala.
Dogodki na današnji dan:
1804 Umrl je nemški filozof Immanuel Kant, ki je s sistematskim delom na področju teorije znanja,     etike in estetike močno vplival na vso poznejšo filozofijo (rojen 1724).
1809 Rodil se je angleški naravoslovec Charles Darwin, ki je     utemeljil materialistično teorijo o razvoju živega sveta (umrl 1882).
1892 Rodil se je Theodor Plievier, eden prvih nemških pisateljev,     ki so se začeli ukvarjati z nemško vlogo v drugi svetovni vojni in     nacionalnim občutkom krivde (umrl 1955).
1920 Delovati     je začela ustavodajna skupščina Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na     kateri je Slovenska ljudska stranka predložila avtonomistični ustavni     načrt, po katerem naj bi bila država razdeljena na šest avtonomnih     pokrajin, ki bi imele vsaka svojo pokrajinsko skupščino in vlado.
1924 V newyorškem Carnegie Hallu so premierno izvedli Gershwinov klavirski     koncert z jazz orkestrom Rapsodija v modrem.
1947 V Parizu     je francoski slikar, galerist in modni oblikovalec Christian Dior     prvič predstavil kolekcijo oblačil v stilu new look.    
	
            
                        
    
    
				
						   
					
        
          
          
                        












