Tiskane izdaje
12. januarja 1907 se je rodil ruski konstruktor raket in vesoljskih plovil Sergej Pavlovič Koroljov, ki velja tudi za utemeljitelja sovjetskega programa poletov v vesolje.
Rodil se je v Žitomirju v Ukrajini, potem pa se je z družino preselil v Odeso in študiral na tamkajšnji šoli za gradbeno obrt. Študij je nadaljeval na kijevskem politehničnem inštitutu in pozneje odšel v Moskvo. Na Visoki tehniški šoli N. E. Baumana je pri znamenitih konstruktorjih Žukovskem in Tupoljevu študiral aeronavtični inženiring, zanimala pa ga je predvsem raketna tehnika.
Leta 1931 se je zaposlil na centralnem inštitutu za aero- in hidrodinamiko CAGI ter naslednje leto postal vodja skupine za raziskovanja reaktivnega pogona. S sodelavci mu je leta 1933 uspelo izstreliti prvo sovjetsko raketo na tekoče gorivo.
Junija 1938 so ga na vrhuncu Stalinovih čistk aretirali in poslali v Sibirijo. Marca 1940 so ga po krivem obdolžili sabotaže in obsodili na osem let delovnega taborišča. Na njegovo »srečo« so ga septembra 1940 premestili v aeronavtični laboratorij in tam je pod vodstvom Tupoljeva, prav tako jetnika, razvijal raketne motorje za vojaška letala.
Poleti 1944 so mu kazen spremenili v pogojno in septembra 1945 je odpotoval v Nemčijo, da bi proučil nemške balistične rakete A4, bolj znane kot V2. Pozneje jih je modificiral, da so lahko letele skoraj 700 km daleč. Po 1953 je skrbel za razvoj balističnih raket, ki je privedel do prvih sovjetskih medcelinskih projektilov z jedrskimi konicami.
Koroljov je bil tudi vodja projekta sovjetskih vesoljskih raket nosilk in vesoljskih ladij. Pod njegovim vodstvom so razvili, izdelali in izstrelili vesoljske ladje Vostok, Voshod in Sojuz s človeško posadko ter ladje brez človeške posadke iz serij Kozmos, Molnija in Zond.
Vodilna osebnost sovjetskega vesoljskega programa je ostal vse do smrti januarja 1966. Tako kot je bilo tedaj v navadi, je Moskva šele takrat deloma razkrila javnosti njegovo vlogo v omenjenem programu. Sredi devetdesetih let je postalo znano tudi to, da je bil izjemno apolitičen in da je vstopil v Komunistično partijo SZ po Stalinovi smrti leta 1953.
Dogodki na današnji dan
1685 Umrl je italijanski jezuitski zgodovinar in humanist Daniello Bartoli, ki ga uvrščajo med klasike italijanske književnosti (rojen 1608).
1873 Rodil se je grški tekač Spiridon Louis, ki je na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah leta 1896 osvojil zlato kolajno v maratonu (umrl 1940).
1878 Rodil se je madžarski pisatelj in dramatik Ferenc Molnar (umrl 1952).
1879 V Trstu je bilo ustanovljeno Slavjansko delavsko podporno društvo.
1943 Na konferenci v Casablanci sta se sestala ameriški predsednik Roosevelt in britanski ministrski predsednik Churchill.
1963 Umrl je španski pisatelj Ramón Gómez de la Serna, ki je močno vplival na avantgardno književnost v Evropi in Latinski Ameriki (rojen 1891).
1964 V Slovenj Gradcu je umrl slovenski pisatelj in katoliški duhovnik Franc Ksaver Meško (rojen 1874).
1972 Umrl je slovenski filmski režiser češkega rodu František Čap (rojen 1913).
