12. julij

12. julija 1536 je v Baslu umrl nizozemski humanist Erazem Rotterdamski, glavni predstavnik severne renesanse.

Objavljeno
12. julij 2006 02.01
Erazem Rotterdamski
12. julija 1536 je v Baslu umrl nizozemski humanist Erazem Rotterdamski, glavni predstavnik severne renesanse. Študiral je na pariški Sorboni in v krogu Thomasa Mora v Londonu, doktoriral pa je v Torinu. Pozneje je kot svobodni učenjak deloval na Nizozemskem, v Angliji in v Baslu. Prizadeval si je za mir in enotnost ter pristno krščanstvo, temelječe na Evangeliju. V spisih je poskušal uskladiti vero in razum, pa tudi izročilo krščanstva in antike. Čeprav je kritično gledal na razmere v tedanji Cerkvi, se ni pridružil reformaciji in je odločno nasprotoval Martinu Luthru.

Leta 1509 je v Angliji napisal svoje najznamenitejše in najvplivnejše delo Hvalnica norosti. V njem se je neusmiljeno in duhovito ponorčeval iz praznoverja in drugih napak tedanjega časa. Kritiziral je predvsem sodobne učenjake, filozofe, teologe in duhovščino, pa tudi vladarje. Leta 1518 je izšla prva izdaja njegove mojstrovine Prijateljski pogovori (Colloquia familiaria), v kateri je drzno in ostro obravnaval zlorabe Cerkve in ljudi pripravil na poznejše delo Martina Luthra.

Leta 1516 je objavil objektivno izdajo grškega Svetega pisma Nove zaveze v latinskem prevodu, 1519. pa svojo izdajo Hieronimovih del v devetih zvezkih. Z obema deloma je poskušal vpeljati racionalnejši pogled na Kristusovo doktrino in razum ljudi osvoboditi pikolovskih metod sholastičnih teologov. Ko je v Nemčiji izbruhnila luteranska revolucija, se je znašel v zelo neprijetnem položaju. Pripadniki starega reda so ga obtoževali, da je kriv za vse njihove težave, luterani pa so mu očitali strahopetnost in nedoslednost pri reformnih pogledih na Cerkev.

Erazem se je ukvarjal tudi z Aristotelom, Avguštinom, Ambrožem in drugimi avtorji temeljnih del evropske filozofije. Napisal je še več spisov, dialogov, traktatov, pisem in govorov, s katerimi je hotel spodbuditi klasični slog. Hkrati je deloval kot jezikoslovec, filozof, teolog, pedagog in estet.

Dogodki na današnji dan:

1682 Umrl je francoski astronom Jean Picard, ki je prvi točno izmeril dolžino stopinje na meridianskem loku in na podlagi tega izračunal tudi dolžino zemeljskega polmera (rojen 1620).

1813 Rodil se je francoski fiziolog Claude Bernard, znan predvsem po odkritjih v zvezi z vlogo trebušne slinavke pri prebavi, glikogensko funkcijo jeter in vlogo živcev pri urejanju oskrbe telesa s krvjo (umrl 1878).

1921 V skladu z določili centralistične vidovdanske ustave je bila odpravljena deželna vlada za Slovenijo, s čimer se je tudi uradno končala deloma dopuščena upravna avtonomija Slovenije v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

1929 Avstrijski ginekolog Hermann Knaus je objavil dognanja svojih raziskav, ki jih je pozneje skupaj z japonskim zdravnikom Kjusakom Oginom razvil v Knaus-Oginovo metodo ugotavljanja plodnih in neplodnih dni. Ker je bila edina metoda za preprečevanje nezaželene nosečnosti, ki jo je sprejela Katoliška cerkev, in ker je bila nezanesljiva, se je je oprijelo ime vatikanska ruleta.

1953 Umrl je belgijski skladatelj sodobne glasbe Joseph Jongen (rojen 1873).