12. marec

Voditelji koroških Slovencev so v listu Koroški Slovenec zgodaj izrazili odklonilno stališče do nacionalsocializma. Nacisti so sicer taktično ponujali, da bi južno mejo Koroške v primeru anšlusa popravili v korist Jugoslavije, vendar sta slovenska poslanca julija 1933 odločno pripomogla k izključitvi obeh nacističnih poslancev iz koroškega deželnega zbora. 11. marca 1938 je list pozval manjšino, naj na Schuschniggovem referendumu podpre samostojno Avstrijo.

Tudi zato so avstrijski nacisti že 12. marca 1938, prvi dan nemške zasedbe Avstrije, aretirali nekaj slovenskih voditeljev. Med njimi je bil tudi nekdanji poslanec, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze, župnik Vinko Poljanec – konec avgusta 1838 je umrl kot prva slovenska žrtev nacizma.

Nacisti so v svoj aparat takoj vključili nemške protimanjšinske organizacije na Koroškem in se pripravljali na hitro ponemčenje ali izgon Slovencev. Da bi se izognili odkritemu obračunu, so slovenski voditelji izrekli lojalnost novi državi in koroške Slovence pozvali, naj na Hitlerjevem referendumu aprila potrdijo priključitev Avstrije k rajhu, na slovenskih zborovanjih in v tisku pa so kljub temu dovolj odkrito in pogumno kritizirali nacistično zatiranje.

Nacistične oblasti so omejevale delo manjšinskih kulturnih in gospodarskih organizacij. »Zaščitnik« Mohorjeve družbe, škof Adam Hefter, je v Celovcu pozdravil Adolfa Hitlerja, že prej pa je slovenske duhovnike prestavil v nemški del dežele ali iz nje. Nekateri so pozneje umrli v pregnanstvu, ječah in koncentracijskih taboriščih, podobno je bilo tudi z drugimi slovenskim narodnimi delavci. Poleti 1938 je bilo za hitrejše ponemčenje slovenskih otrok ustanovljeno 60 otroških vrtcev, jeseni pa so odpravili vseh 67 dvojezičnih šol. Oblasti so razpustile nekatera slovenska društva, slovenski tisk pa strogo cenzurirale. Slovencem so odtegovale socialno pomoč in jih gospodarsko onemogočale. Maja 1940 so razpustili celovško Mohorjevo družbo, preostala slovenska društva pa ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941, ko so se začele tudi množične aretacije slovenskih voditeljev, saj ni bilo več nobenih zunanjepolitičnih zadržkov.

Dogodki na današnji dan:

1364 Umrl je angleški menih in kronist Ranulf Higden, ki je v delu Polychronicon zbral večino znanja svoje dobe (rojen 1280).

1537 Turki so zavzeli starodavno trdnjavo Klis, ki je zapirala pot do Splita.

1852 V ZDA je izšel roman ameriške pisateljice Harriet Beacher Stowe, Koča strica Toma, ki je obtoževal suženjstvo.

1933 Kemikom britanskega podjetja Imperial Chemical Industries je uspelo prvič sintetizirati polietilen.

1945 V koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen je umrla Ana Frank, deklica, ki se je z družino med okupacijo Nizozemske skrivala na podstrešju neke hiše in ves čas pisala dnevnik, v katerem je opisala življenje v skrivališču (rojena 1929).

1947 Ameriški predsednik Harry S. Truman je v govoru pred kongresom predstavil novo zunanjepolitično usmeritev ZDA, znano kot Trumanova doktrina.