Tiskane izdaje
13. decembra 1545 je papež Pavel III. v južnotirolskem mestu Trident (današnji Trento) odprl 19. ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.
Tridentinski koncil je z dvema dolgotrajnima prekinitvama zasedal vse do decembra 1563. Na njem so sklenili, da bo Cerkev kot svoj temelj priznala nikejsko veroizpoved, dorekli so kanon svetopisemskih knjig, s svetim pismom pa so izenačili tudi ljudsko izročilo. Latinsko vulgato so razglasili za dovolj verodostojno za potrditev cerkvenih dogem, število svetih zakramentov so omejili na sedem ter sprejeli dekret o naravi in posledicah izvirnega greha. Po mesecih razprav so zavrnili Lutrovo doktrino o opravičenju grehov z vero. Škofom so zapovedali, da morajo stalno bivati v svojih škofijah, in jim tako onemogočili do tedaj običajno kopičenje škofij.
Po štiriletni prekinitvi se je koncil za dobro leto znova sestal 1551. Delegati so med drugim izdali dekret o evharistiji, ki je določil dejansko navzočnost Kristusa v kruhu in vinu ter njuno transsubstanciacijo. Po drugi prekinitvi, ki je trajala deset let, so se spet zbrali januarja 1562. Francoski škofje so načeli občutljivo vprašanje o božji podlagi zapovedi o škofovem prebivanju v škofiji. Ko je bilo to rešeno, je koncil dokončno določil, da je Kristus med evharistijo navzoč v kruhu in vinu, vendar je papežu prepustil odločitev, ali bo občestvo prejemalo obhajilo v obeh podobah ali ne. Mašo je opredelil kot spomin in ponavzočenje Kristusove daritve na križu ter izdal dekrete o meniških redovih, poroki, vicah, odpustkih in čaščenju svetnikov, podob in relikvij. Potrdil je tudi papeževo oblast nad koncilom.
Dogodki na današnji dan:
1457 V Bruslju se je rodila vojvodinja Marija Burgundska, dedinja Karla Drznega in Izabele Bourbonske. Leta 1477 se je poročila z Maksimilijanom Habsburškim, poznejšim cesarjem Maksimilijanom I. Tako so Habsburžani pridobili nizozemske posesti (umrla 1482).
1557 Umrl je italijanski matematik Niccolò Fontana Tartaglia, ki je utemeljil balistično znanost (rojen 1499).
1797 V Düsseldorfu se je rodil nemški pesnik Heinrich Heine (umrl 1856).
1838 Rodil se je francoski botanik Pierre-Marie-Alexis Millardet, ki je pridobil prvi uspešni fungicid, imenovan bordojska brozga, in francoske vinograde rešil pred uničenjem, ki ga je povzročala trtna uš (umrl 1902).
1881 V Zagrebu je umrl eden največjih hrvaških pisateljev Avgust Šenoa (rojen 1838).
1903 Neki italijanski priseljenec v ZDA je patentiral vafel, v katerem je prodajal sladoled. Pozneje so ga zvili v kornet, kakršnega poznamo danes.
1903 Rodil se je ameriški kitarist španskega rodu Carlos Montoya, ki je prvi igral flamenko kot resno koncertno glasbo (umrl 1993).
1930 Umrl je avstrijski kemik slovenskega rodu Friderik Pregl, ki je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za kemijo, ker je izboljšal Liebigovo metodologijo kvantitativne organske mikroanalize (rojen 1869).
