13. februar

13. februarja 1571 je umrl firenški kipar, zlatar in pisatelj Benvenuto Cellini. Bil je sin glasbenika, vendar ni hotel stopati po očetovih stopinjah, temveč se je zaposlil kot vajenec pri zlatarju. Leta 1516 so ga zaradi nekega pretepa izgnali v Sieno, a se je pozneje vrnil. Leta 1523 je bil spet zaradi pretepa obsojen na smrt, zato je pobegnil v Rim in delal za škofa Salamanca Sigismonda Chigija in papeža Klementa VII. Sodeloval je tudi pri obrambi Rima 1527.

Leta 1528 je v Mantovi izdelal pečat za kardinala Gonzago. Ko se je prihodnje leto vrnil v Rim, je postal »mojster pečatov« v papeški zakladnici, v letih 1530–31 pa je naredil znamenito zaponko za oblačilo Klemena VII. Skupaj s številnimi drugimi njegovimi zlatarskimi izdelki so jo pozneje pretopili, vendar so se ohranile skice. Med njegovimi deli za papeža sta se ohranili samo dve medalji iz 1534.

Papež Pavel ga je pozneje oprostil obtožbe, da je ubil zlatarskega tekmeca, a ker je tudi ranil nekega notarja, je moral zbežati v Firence. Tam je za Alessandra de Medicija izdelal nekaj kovancev. Med kratkim obiskom v Franciji je izdelal portretno medaljo kralja Franca I. Po vrnitvi v Rim leta 1537 so ga obtožili poneverjanja in zaprli, vendar je pobegnil. Kmalu pa se je spet znašel v zaporu – leta 1539 ga je rešil kardinal D'Este iz Ferrare, za katerega je izdelal pečat. Kralj Franc I. ga je znova povabil v Francijo in tam je dokončal znamenito solnico, svoje edino izvirno zlatarsko delo, ki velja za vrh renesančnega zlatarstva. Leta 1542 je od kralja dobil odlok o naturalizaciji in mu 1544. naredil 12 srebrnih svečnikov z mitološkimi prizori. V letih 1543–44 je izdelal tudi veliko bronasto luneto nimfe, s katero so okrasili vhod v Louvre.

Leta 1545 je zapustil Pariz in se vrnil v Firence. Tam je za Cosima de Medicija izdelal bronastega Perzeja, ki v roki drži Meduzino glavo, in kip velikega toskanskega vojvode. Naslednje leto je moral zaradi obtožb o nemoralnosti spet bežati. Za nekaj časa se je zatekel v Benetke. Perzeja je dokončal 1554., potem pa se je posvetil marmornemu razpelu, ki ga je sprva namenil za svoj nagrobnik, vendar zdaj stoji v samostanu Escorial pri Madridu.

Dogodki na današnji dan:

1200 Umrl je veliki raški župan Štefan Nemanja (rojen okrog 1114), začetnik srbske vladarske dinastije Nemanjićev.

1768 Rodil se je ruski pisatelj Ivan Andrejevič Krilov, znan predvsem po basnih (umrl 1844).

1892 Umrl je raziskovalec južnega Sudana in osrednje Afrike Wilhelm Junker, ki je določil tok reke Ubangi, največjega pritoka Konga (rojen 1840).

1903 Rodil se je belgijski pisatelj Georges Simenon, ki je zaslovel s številnimi kriminalnimi romani, v katerih je brez moraliziranja raziskoval vzroke za zločine in pri tem izhajal iz psiholoških in socialnih ozadij junakov (umrl 1989).

1945 Začelo se je zavezniško bombardiranje Dresdna – v dveh dneh je bil skorajda popolnoma uničen. Posledice so bile grozljive, saj je bilo v tistem času v mestu okrog 500.000 beguncev z vzhoda. Zaradi požarov, ki so bili tako siloviti, da se je vnel celo asfalt na cestah, je umrlo 35.000 ljudi.