Tiskane izdaje
13. julija 1841 se je rodil avstrijski arhitekt in učitelj arhitekture Otto Wagner, ki velja za utemeljitelja in vodjo sodobnega gibanja v evropski arhitekturi.
Sprva je ustvarjal v že uveljavljenem neorenesančnem slogu in v svoje delo uvajal predvsem historične oblike florentinske renesanse. Leta 1893 je z načrtom za prostorsko ureditev Dunaja, ki ga, z izjemo mestnega železniškega omrežja, niso nikoli uresničili, zmagal na natečaju, naslednje leto pa je postal profesor na akademiji za arhitekturo.
Kmalu je opustil tradicionalne smernice in začel postavljati v ospredje funkcijo, material in strukturo kot osnovo za arhitekturne oblike. Takšna arhitektura naj bi bolj ustrezala zahtevam sodobnega življenja. Svoje poglede nanjo je leta 1895 opisal v knjigi Moderne Architektur (Moderna arhitektura). Med njegovimi najpomembnejšimi deli v slogu art nouveau so številne postaje dunajske mestne železnice, ki jih je projektiral v letih 1894–1897, stavba poštne hranilnice na Dunaju (1904–1906), kjer je ustvaril občutek monumentalnosti in razgibanosti z uporabo stekla in jekla, ter cerkev sv. Leopolda (1905–1907), pri kateri je združil prvine secesije in neoklasicizma.
Wagner je bil, poleg Klimta, Hoffmanna in Olbricha, eden od utemeljiteljev dunajske secesije. Kot arhitekt, urbanist, praktični umetnik in umetnostni teoretik je bil tudi eden najvplivnejših evropskih umetnikov na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje. S svojimi deli je v arhitekturi postavil temelje za modernizem, v praktične projekte pa je rad vključeval tudi sodobne metode gradnje, kot so jeklene konstrukcije, in nove materiale, kot so bile tanke marmorne obloge fasad.
Dogodki na današnji dan:
100 pr. n. š. Rodil se je rimski vojskovodja in državnik Gaj Julij Cezar (umorjen 44 pr. n. š.).
1298 Umrl je genovski nadškof in kronist Jacobus de Voragine, ki je napisal Zlato legendo (Legenda aurea), zbirko življenjepisov svetnikov in opisov dogodkov iz življenja Jezusa Kristusa in device Marije ter verskih praznikov, ki je bila v srednjem veku zelo priljubljeno branje (rojen 1228/30).
1607 Rodil se je češki jedkar Wenzel Hollar, čigar dela so bogat vir podatkov o življenju v sedemnajstem stoletju (umrl 1677).
1629 Umrl je danski zdravnik in teolog Caspar Berthelsen Bartholin, ki je napisal enega najbolj branih renesančnih priročnikov o anatomiji (rojen 1585).
1826 Rodil se je italijanski kemik in politik Stanislao Cannizzaro, ki je ugotovil razliko med atomskimi in molekularnimi masami (umrl 1910).
1878 Končal se je berlinski kongres, ki je popravil določila sanstefanskega miru in priznal samostojnost Črni gori, Srbiji in Romuniji ter Avstro-Ogrski dovolil zasesti Bosno in Hercegovino in tako ponižal Rusijo.
1918 Rodil se je italijanski avtomobilski dirkač Alberto Ascari, ki je v začetku petdesetih let spadal med vodilne akterje avtomobilskega športa (umrl 1955).
1920 Italijanski fašisti so požgali Slovenski narodni dom v Trstu.
