13. marec

13. marca 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj Hugo Wolf, največji mojster samospeva in najbolj nekonvencionalni slovenski glasbenik druge polovice devetnajstega stoletja. V Slovenj Gradcu, kjer je sredi devetnajstega stoletja štel 2000 prebivalcev, je bilo priljubljeno domače muziciranje. Tako je bilo tudi v družini Wolfovih, kjer si je Hugo pridobil prvo glasbeno znanje. Končal je samo štirirazredno osnovno šolo, nato pa se je neuspešno preizkušal na štirih gimnazijah. Oče mu je končno dovolil oditi na dunajski konservatorij, a tam ni zdržal več kot eno leto. Glasbenega ustvarjanja se je naučil predvsem sam.

Na Dunaju si je nakopal bolezen, ki je usodno vplivala na njegovo delo in ga pahnila v prezgodnji grob. Plodna obdobja so se menjavala z meseci praznine, ustvarjalne nemoči in obupa. A njegov skladateljski opus je kljub temu velik in obsega opero, simfonično pesnitev, zbore, komorna in klavirska dela ter okoli tristo samospevov, ki so ga povzdignili med največje svetovne mojstre te glasbene oblike. Uvrščali so jih na sporede Filharmonične družbe v Ljubljani in Nemškega glasbenega društva v Celju.

Celjski Nemci so slavili Wolfa kot germanskega skladatelja in ga imeli za dokaz nemške kulture na slovenskih tleh, zaradi česar je pri Slovencih dobil negativen nacionalno-politični pečat. Drugi razlog, da na slovenskih odrih niso izvajali več njegovih del, je bil ta, da je bila Wolfova dovršenost, s katero je izražal najsubtilnejše občutke in čustva, pretežka za slovensko občinstvo tedanjega časa.

Wolf se je večkrat vrnil v domovino, nazadnje leta 1898. S sestro Käthe se je odpeljal v Trst in tam prvič videl morje. Obiskala sta Devin, Miramar, Portorož in Piran, potem pa sta se z ladjo odpeljala na Mali Lošinj in zaradi viharja prispela »bolj mrtva kot živa«. V Celju se je še zadnjič srečal z materjo in v Gradcu s sestro Modesto. Po vrnitvi na Dunaj so se zanj začeli težki časi. Poskušal je narediti samomor, nazadnje pa je konec februarja 1903 umrl v umobolnici.

Dogodki na današnji dan:

1572 Umrl je hrvaški pesnik in zbiralec dalmatinskih ljudskih pesmi Petar Hektorović, pomembna osebnost dubrovniške renesanse in južnoslovanske književnosti nasploh (rojen 1487).

1741 Rodil se je najstarejši sin Marije Terezije, avstrijski cesar Jožef II., ki je nadaljeval razsvetljenske reforme svoje matere (umrl 1790).

1781 Angleški astronom nemškega rodu William Herschel je odkril planet Uran.

1848 Na Dunaju se je začela marčna revolucija.

1922 Tržaško sodišče je prepovedalo uporabo slovenščine v svojih prostorih in pozneje razširilo ta sklep še na Gorico in Pulj.

1979 Da bi stabilizirale menjalne tečaje svojih valut, so države Evropske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto eku (European Currency Unit), ki je sčasoma postala današnji evro.

1984 Umrl je Jorge Andrade , eden najbolj znanih brazilskih dramatikov v obdobju preporoda gledališča v Braziliji, ki se je začelo po letu 1950 (rojen 1922).