Tiskane izdaje
V okviru Južnoafriške republike je nekoč obstajala mednarodno nikoli priznana republika Venda, enklava v pokrajini Transvaal južno od meje z Zimbabvejem. Venda, ki so jo leta 1979 razglasili za neodvisno, je na jugovzhodu mejila na odvisno južnoafriško državo Gazankulu, na severovzhodu pa na nacionalni park Kruger.
Prebivalci so se priselili na njeno ozemlje v začetku osemnajstega stoletja iz današnjega Zimbabveja in ustanovili veliko klanov. Ti so konec devetnajstega stoletja pod vodstvom poglavarja Mphephuja prišli v spor z bursko Republiko Transvaal, zaradi katerega je izbruhnila vojna. Zmagala je Republika Transvaal – leta 1898 je dokončno premagala Mphephuja in si priključil Vendo. Ta je bila pred razglasitvijo uradne neodvisnosti konec sedemdesetih let ločena upravna enota Južnoafriške republike. Leta 1962 jo je južnoafriška vlada razglasila za domovino vendsko govorečih ljudi in ji dodelila teritorialno avtonomijo. Leta 1973 je Venda dobila tudi delno samoupravo.
13. septembra 1979 je Južna Afrika razglasila Vendo za neodvisno republiko, njen predsednik pa je postal dotedanji glavni minister samouprave Patrick Mphephu. Venda je tako postala tretja država v okviru Južnoafriške republike, ki so ji v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja podelili neodvisnost. Prva je bila leta 1976 država Transkei, 1977. pa ji je sledila Bophuthatswana.
Dober teden po razglasitvi Vende za neodvisno republiko se je sestal tudi varnostni svet OZN ter soglasno obsodil oblikovanje treh neodvisnih republik in ga razglasil za poskus Južnoafriške republike, da bi legitimirala in utrdila režim apartheida. Neodvisnost Vende so tako priznale samo Južnoafriška republika, Transkei in Bophuthatswana.
Po sprejetju nove južnoafriške ustave, s katero so odpravili režim apartheida, so tudi Vendo leta 1994 kot del na novo oblikovane severne pokrajine spet pridružili Južnoafriški republiki.
Dogodki na današnji dan:
1745 Moža avstrijske kraljice Marije Terezije Franca Štefana so v Frankfurtu kot Franca I. okronali za rimsko-nemškega cesarja.
1831 Rodil se je škotski fizik sir Andrew Noble, ki velja za utemeljitelja balistike (umrl 1915).
1868 Rodil se je češki pesnik Otakar Brezina, ki je močno vplival na razvoj češkega pesništva v dvajsetem stoletju (umrl 1929).
1874 Rodil se je avstrijski skladatelj Arnold Schönberg, ki je utemeljil moderni glasbeni ekspresionizem (umrl 1951).
1877 Umrl je portugalski zgodovinar, pisatelj in pesnik Herculano de Carvalho e Arauj, ki je v portugalsko književnost uvedel romantiko. Kot zgodovinar je bil voditelj liberalnega kroga, ki bi ga po ugledu v javnosti lahko primerjali z Victorjem Hugojem v Franciji (rojen 1810).
1928 Umrl je italijanski pisatelj Italo Svevo, pionir psihološkega romana v Italiji (rojen 1861).
1938 Umrl je avstralski filozof Samuel Alexander, ki je razvil metafiziko nepričakovane evolucije časa, prostora, snovi, razuma in božanstva (rojen 1859).
1959 Na Luni je pristala sovjetska vesoljska sonda Lunik 2, prvo plovilo, ki je pristalo na Zemljinem satelitu.
