Tiskane izdaje
14. aprila 1924 je umrl ameriški arhitekt Louis Henry Sullivan , ki velja za duhovnega očeta sodobne ameriške arhitekture.
Zavzemal se je za arhitekturno reformo, ki bi se uprla historičnemu eklekticizmu in spet uveljavila podobo arhitekta kot ustvarjalne osebnosti. Pomemben je bil zaradi teoretičnih zapisov in arhitekturnih dosežkov. V subjektivnih in metaforičnih razpravah je bolj nakazoval splošne smernice kakor razlagal izdelane doktrine ali programe. Svaril je predvsem pred nevarnostjo mehaničnih umetnostnih teorij.
Njegove smernice so temeljile na esejih dveh ameriških umetnikov, kiparja Horatia Greenougha in esejista Ralpha Walda Emersona, ter delih naravoslovca Charlesa Darwina. Ta je z evolucijsko teorijo vplival na evropske arhitekturne teoretike, Sullivan pa je od njih povzel svoje smernice in jih združil v znamenito geslo Oblika naj sledi namenu. Pri tem ni mislil, naj bo oblika vizualni izraz uporabnosti, temveč da se mora arhitektura razviti iz okolja in ga izražati, poleg tega mora natančno izražati tudi svoj namen in strukturno osnovo. Glede tega je bil prvi ameriški arhitekt, ki je zavestno razmišljal o odnosu med arhitekturo in civilizacijo.
V Sullivanovih zapisih in praktičnem delu so imeli osrednjo vlogo nebotičniki. Zavestno poenostavitev oblik in odprtost fasade je bilo čutiti že v nizkih stavbah, ki jih je projektiral v Chicagu, pozneje pa je poenostavljene oblike prenesel tudi na nebotičnike. Samo po sebi se mu je zdelo umevno, da mora oblika visokih poslovnih stavb slediti njihovemu namenu in da se ne bi smela spremeniti brez spremembe namena stavb. Žal mu ni nikoli uspelo uresničiti svojega najdrznejšega projekta, stavbe Fraternity Temple, ki naj bi jo zgradil v Chicagu. Bila naj bi simetrična struktura s stopničastimi oblikami in osrednjim 35-nadstropnim stolpom. Prav tako, kot se ni bal ravnih površin in kvadratnih oblik, je bil Sullivan drzen tudi pri ornamentiki. Okrasje, ki ga je zasnoval na geometriji in stiliziranih naravnih oblikah, je bilo nekakšna čezatlantska vzporednica evropskemu slogu art nouveau.
1527 Rodil se je flamski kartograf in trgovec z zemljevidi, knjigami in starinami Abraham Ortelius, ki je leta 1570 izdal prvi sodobni atlas z naslovom Theatrum orbis terrarum (umrl 1598).
1818 Postojnski domačin Luka Čeč je preplezal steno v vhodni dvorani Postojnske jame in odkril njeno notranjost.
1836 Izšla je Prešernova pesnitev Krst pri Savici s posvetilom Matiji Čopu.
1859 Umrl je avstrijski izdelovalec klavirjev Ignaz Bösendorfer, ustanovitelj podjetja, ki nosi njegovo ime (rojen 1796).
1865 V Fordovem gledališču v Washingtonu je rasistični fanatik ustrelil ameriškega predsednika Abrahama Lincolna (rojenega 1809).
1917 V Varšavi je umrl poljski zdravnik in okultist L. L. Zamenhof, ki je ustvaril esperanto, enega najpomembnejši mednarodnih jezikov (rojen 1859).
1986 Umrla je francoska pisateljica in feministka Simone de Beauvoir (rojena 1908).
