14. december

Na današnji dan leta 1460 je umrl italijanski humanist in klasični učenjak Guarino Veronese, eden pionirjev proučevanja antične Grčije v renesančni zahodni Evropi.

Objavljeno
13. december 2006 23.01
Posodobljeno
13. december 2006 21.28
Guarino Veronese
14. decembra 1460 je umrl italijanski humanist in klasični učenjak Guarino Veronese, eden pionirjev proučevanja antične Grčije v renesančni zahodni Evropi.

Najprej je obiskoval šolo zgodnjega italijanskega humanista Giovannija da Ravenne, potem pa je odšel v Carigrad in pet let študiral grščino pri grškem učenjaku in prevajalcu Homerja in Platona Manuelu Hrisolorasu.

Leta 1408 se je z več kot petdesetimi grškimi rokopisi vrnil v Benetke in tam so ga sprejeli z velikim navdušenjem. Preostanek življenja je učil in predaval v Firencah, Benetkah, Veroni, Ferrari in drugih mestih. Njegove učne metode so bile tako uspešne, da je imel študente iz vse Italije in celo iz Anglije. Mnogi so tudi sami postali ugledni znanstveniki. Leta 1429 ga je ferrarski markiz Vittorino da Feltre zaposlil kot vzgojitelja svojega najstarejšega sina Lionella, leta 1436 pa so ga na ferrarski univerzi imenovali za profesorja retorike. Med drugim je bil prevajalec na koncilu leta 1438.

Poleg tega, da je bil odličen poznavalec grščine in latinščine, je imel tudi izjemen spomin. Menda je živel zelo mirno, brez pretresov, in v nasprotju z mnogimi tedanjimi humanisti brezpogojno priznaval avtoriteto Cerkve.

Med njegovimi deli so znane razprave o slovnici, prevodi iz grščine in komentarji knjig različnih klasičnih avtorjev. Poleg osnovne latinske slovnice je objavil tudi latinsko različico temeljne grške slovnice, ki jo je sicer napisal Hrisoloras. Prevedel je dela Strabona, petnajst delov Plutarhovih Življenj velikih Rimljanov ter nekatera Lukianova in Izokratova dela. Zapustil je še več govorov in okrog 600 pisem.

Veronese je bil tudi podjetni raziskovalec in zbiralec latinskih rokopisov, denimo Plinija Mlajšega, Cicerona in Kelsosa. V Benetkah je odkril rokopis Plinijevih Pisem.

Dogodki na današnji dan:

1503 Rodil se je francoski zdravnik in astrolog Michel de Notredame, bolj znan kot Nostradamus. Okrog leta 1547 so se mu začele prikazovati prerokbe, leta 1555 pa jih je objavil v knjigi z naslovom Centuries (umrl 1566).

1895 Rodil se je francoski pesnik Paul Éluard, eden od utemeljiteljev nadrealističnega gibanja in eden najpomembnejših liričnih pesnikov dvajsetega stoletja (umrl 1952).

1911 Norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen je s svojimi možmi prvi prispel na južni tečaj.

1914 Rodil se je slovenski humorist in igralec Frane Milčinski - Ježek (umrl 1988).

1924 Rodil se je indijski filmski igralec in režiser Radž Kapur, zvezdnik filmov v jeziku hindi, ki je bil znan po vsej Indiji, Bližnjem vzhodu, Sovjetski zvezi in Kitajski (umrl 1988).

1940 Umrl je eden najvidnejših slovenskih politikov v obdobju pred drugo svetovno vojno, voditelj SLS dr. Anton Korošec (rojen 1872).

1945 Generalna skupščina OZN je za sedež organizacije določila New York.

1995 V Parizu je bil podpisan Daytonski sporazum, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini.